Nekateri napovedujejo konec svobodnega interneta, drugi le začetek pravičnih plačil
Pretekli teden podprta Direktiva o avtorskih pravicah dviguje ogromno prahu širom Evrope – čemu nasprotujejo podjetja in česa se bojijo posamezniki?
Konec preteklega tedna sprejeta evropska Direktiva o avtorskih pravicah na svetovnem spletu dviguje ogromno prahu – odločitvi 438 poslancev parlamenta, ki so glasovali za sprejem direktive (proti jih je bilo 226) nasprotujejo predvsem internetni velikani, pojavlja pa se tudi odpor civilne organizacij in političnih strank, ki se zavzemajo za ohranitev interneta v takšni podobi, kot smo ga vajeni.
Mediji podpirajo 11. člen, ki bo za spletne velikane uvedel davek na povezave
V direktivi ostajata sporna 11. in 13. člen, ki sta bila glavni razlog, da je bila direktiva na junijski seji že zavrnjena. Prvi, ki ga mediji močno podpirajo, vzpostavlja t.i. davek na povezave (angl. link tax), ki bo spletna mesta, ki zbirajo novice različnih medijskih hiš, denimo Google News in Facebook, prisilil, da medijem plačajo za prikaz povzetkov njihovih novic. Njegovi kritiki pa opozarjajo, da bi lahko člen pomenil plačilo že, če bi stran uporabila naslov originalnega članka – povzetek naj bi lahko vseboval le ključne besede. Zagovorniki sicer pričakujejo, da bodo mesta preprosto prenehala z objavo povzetkov, opozarjajo pa še, da lahko posamezniki članke še vedno delijo brez sprememb.
Direktiva o avtorskih pravicah na svetovnem spletu: Medtem ko davku na povezave nasprotujejo predvsem spletni giganti, pa 13. člen s preprečevanjem kršenja avtorskih pravic skrbi tudi ustvarjalce memov. Upravičeno?
Izboljšuje avtorske pravice, a bi lahko pokopala manjše platforme
Medtem ko spletnim velikanom ni po godu 11. člen, pa 13. nasprotujejo tudi manjše politične stranke (predvsem piratske) in posamezniki. Člen ponudnikom platform (kot sta YouTube ali Facebook) narekuje proaktivno preprečevanje kršenja avtorskih pravic – če je doslej zadostovalo, da so platforme ob prijavi kršitve preprosto odstranile vsebino, pa bo sedaj filtriranje potrebno že ob nalaganju. Ustvarjalci, predvsem glasbeniki, novost pozdravljajo, saj jim zagotavlja boljši nadzor avtorskih pravic. Tako neprofitne organizacije (npr. Wikipedija) kot giganti pa členu ostro nasprotujejo. Prav tako mnogi posamezniki opozarjajo, da medtem ko lahko velikani uvedejo avtomatične filtre, za manjše neodvisne strani to predstavlja ogromno breme, ki bo mnoge izmed njih pokopalo. Številni drugi pa se bojijo še, da bo direktiva pomenila začetek obdobja nadzora in cenzure, s tem pa konec interneta, kot ga poznamo.
Evropska komisija opozarja: memi niso v nevarnosti
Člen o avtorskih pravicah nekateri interpretirajo tudi kot prepoved memov, saj naj bi z recikliranjem aktualne vsebine – fotografij ali videoposnetkov kršili avtorske pravice. Evropska komisija pa izpostavlja, da so memi, karikature in ostala ponovna raba vsebine z namenom parodije dovoljena. V kolikor bi katera izmed platform vseeno odstranila meme na podlagi 13. člena, lahko ustvarjalci zahtevajo vrnitev naložene vsebine na podlagi parodije.
V veljavo šele prihodnje leto
Novo direktivo po potrditvi parlamenta čaka še zadnji krog pogajanj z Evropsko komisijo in Evropskim svetom, ki bodo razkrila končno obliko zakona. Ob večinski poslanski podpori pa težav pri sprejetju, ki bo na spored najverjetneje januarja, ni pričakovati.
