Četrtina ljudi ima z meditacijo slabe izkušnje
Nova raziskava, v kateri so sodelovali tudi Slovenci, je pokazala, da je imela več kot četrtina ljudi, ki redno meditirajo, v preteklosti že "izjemno neprijetno" izkušnjo s prakticiranjem meditacije, med drugim so občutili strah in popačena oziroma izkrivljena čustva.
Med udeleženci raziskave, v kateri je kot raziskovalec sodeloval Sebastjan Vörös z ljubljanske filozofske fakultete, jih je 25,6 odstotka dejalo, da so že doživeli izjemno neprijetno izkušnjo v povezavi z meditacijo. Pri tem je bil delež pri moških (28,5 odstotka) višji kot pri ženskah (23 odstotkov).
Raziskava s slovensko zasedbo pokazala, da ima dosti ljudi z meditacijo neprijetno izkušnjo.
Za neprijetno izkušnjo večkrat krivi meditacijski oddihi
Večja verjetnost za neprijetno izkušnjo poleg tega obstaja pri ljudeh, ki so se udeležili meditacijskega odmika. In so se ukvarjali le z “dekonstruktivnimi” tipi meditacije. Dekonstruktivna tipa meditacije sta vipassana ali koan, ter tistih, ki imajo večkrat ponavljajoče se negativne misli.
Verniki imajo manj možnosti za neprijetno izkušnjo
Po drugi strani je študija, ki je vključevala internetni vprašalnik na vzorcu 1232 ljudi. Z vsaj dvema mesecema izkušenj z meditacijo, pokazala, da imajo verniki manj možnosti, da bi doživeli izjemno neprijetno izkušnjo.
Kot meni Vörös, je zadnjo ugotovitev mogoče interpretirati, da verniki ob nastopu nenavadnih izkušenj te lažje vpnejo v konstruktivne interpretativne sheme. Te jim pomagajo izkušnjo osmisliti in integrirati v širšo življenjsko zgodbo. “Zaradi tega izkustvo, ki je nenavadno, ne postane nujno tudi neprijetno, strašljivo ali boleče,” je dodal.
V nadaljevanju se je potrebno osredotočiti tudi na koristi meditacije
Vörös je zapisal, da rezultati kažejo, da bi “veljalo v prihodnje več raziskovalne pozornosti nameniti celotnemu spektru izkušenj, ki se porajajo med različnimi oblikami meditativne prakse”.
“Namesto vnaprejšnjih – velikokrat nereflektiranih in nepreverjenih – predstav o tem, kaj meditacija je in kako deluje, bi veljalo zbrati, razvrstiti in proučiti čim več poročil tudi o neprijetnih ali strašljivih izkušnjah, ki so jih ljudje deležni med meditativnimi praksami,” je zapisal.
Po njegovih besedah bi predvsem veljalo “nadrobneje proučiti, kdaj in kako do njih pride (vpliv konteksta, osebnosti, izbrane prakse itd.) ter ali in kdaj so takšne izkušnje integrativni del same meditativne prakse (in lahko torej prispevajo k dolgoročni pozitivni osebnostni preobrazbi) in kdaj predstavljajo odklon oz. anomalijo (in bi jih bilo potemtakem potrebno preprečiti oz. minimizirati)”.
Podobno po pisanju spletne strani Psychcentral meni tudi Marco Schlosser, glavni avtor študije. Je dejal, da se je večina raziskav doslej “osredotočala na koristi meditacije, vendar pa je treba nabor meditativnih izkušenj, ki jih raziskujejo znanstveniki, razširiti”.
Raziskava, v kateri so poleg Vörösa sodelovali raziskovalci University College London in nemške univerze Witten/Herdecke, je dosegljiva na naslovu journals.plos.org.
STA
Pixabay
