Sadje in zelenjava, ki ju moraš jesti vsak dan
"Jabolko na dan, odžene zdravnika stran," se glasi znan prehrambeni nasvet, ki se prenaša z generacije na generacijo. A žal se pregovor konča, še preden bi lahko izvedeli, katera so tista ostala živila, ki pomembno prispevajo k našemu dobremu počutju.
Ali ni sladkor v sadju slab za nas?
Čeprav sadje vsebuje visoke količine sladkorja, prehrambeni strokovnjaki razlikujejo med sadnim sladkorjem in tistim drugim, ki ga v izdelkih, denimo bonbonih, čokoladah ali sladkih pijačah, najpogosteje najdemo v obliki koruznega sirupa. Ob zaužitju slednjega pogosto občutimo povečanje trigliceridov (tipa maščob) in krvnega tlaka. Medtem sladkor, ki ga zaužijemo kot del sadja, naša telesa predelajo na drugačen način.
Celične stene sadja vsebujejo posebno neprebavljivo oviro, narejeno iz vlaknin, ki upočasni hitrost vnosa sladkorja v naš sistem. Narava je tako poskrbela, da nam od “naravnega” sladkorja praktično ne more biti slabo. Dr. T. Colin Campbell v svoji knjižni uspešnici Kitajska študija navaja, da lahko uživanje svežega sadja celo pomaga ljudem, ki trpijo za sladkorno boleznijo. Obstajajo številni programi zdravljenja sladkorne bolezni, ki uporabljajo sadne diete.
Jagodičevje (ena porcija dnevno)
Jagode, maline, ribez, borovnice – okusni sadeži, ki jih uvrščamo med jagodičevje, s svojimi barvami in okusi popestrijo naš jedilnik, hkrati pa vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki naše celice ščitijo pred staranjem. Raziskava s Harvarda je pokazala, da so starejše ženske, ki pogosto uživajo jagodičevje, poročale o počasnejšem upadu kognitivnih sposobnosti. Obstaja pa tudi vse več raziskav o koristnosti jagodičevja za preprečevanje srčno-žilnih bolezni, ki so v zahodni družbi eden glavnih ubijalcev moških in žensk.
Temna, listnata zelenjava (dve porciji dnevno)
Popaj je vedel, o čem govori. Listnata zelenjava ima večjo gostoto hranilnih snovi (glede na kalorično vrednost) kot katerokoli drugi živilo, kar pomeni približno 20 % znižanje verjetnosti za srčno ali možgansko kap. Med zelenjavo, ki jo je vredno dodati na svoj krožnik, so ohrovt, zelje in blitva.
Križanci (ena porcija dnevno)
Če je v družini križancev, naj bo tudi na tvojem krožniku. Brokoli, cvetača in brstični ohrovt – zelenjava, ki je nastala s križanjem zelja, ima podobno vsebnost antioksidantov kot jagodičevje, a je precej cenejše. Uživaš lahko tudi ostale križance, vodno krešo, redkev in divjo rukolo. Naša telesa z njihovo pomočjo ustvarjajo sulforafan, protitumorno in protimikrobno učinkovino.
Sadje (tri porcije dnevno)
Ja, tudi jagodičevje je sadje, vendar je uživanje sadja tako pomembno, da mu je potrebno nameniti celotno kategorijo. Skoraj vsak poljuben sadež ima pozitivne lastnosti. Uživanje jabolk lahko zmanjša možnost možganske kapi in smrtnosti, kiviji navdušujejo z visoko stopnjo antioksidantov, banane pa imajo v izobilju vitamin B6.
Zelenjava (dve porciji dnevno)
Znova celotna kategorija, posvečena zelenjavi. Po tem, ko si svojim obrokom že dodal križano in temno listnato zelenjavo, moraš v svojo dnevno prehrano vključiti še vsaj dve dodati porciji zelenjave ali gob. Čeprav te tehnično ne sodijo v isto kategorijo, imajo sposobnost zniževanja holesterola in tveganja za raka na dojkah. In kar je najbolje, za to ti ni treba kupovati dragih gob, enak učinek imajo tudi poceni gobe iz supermarketa.