Izobraževanje

Dajmo solidarnosti zagon

V torek, 21. maja, se je v dvorani Vetrinjskega dvora odvil dogodek z naslovom "Dajmo solidarnosti zagon," ki ga je v sodelovanju z Zavodom Movit organizirala Pekarna Magdalenske mreže. Osrednji namen dogodka je bil osveščati mlade o pomenu solidarnosti in odgovoriti na vprašanje, kakšen je njen položaj v dobi družbenih omrežij.

Dogodka so se udeležili profesorji in dijaki. Sodelovale so Srednja elektro-računalniška šola Maribor (SERŠ), Srednja šola za gostinstvo in turizem, Srednja šola za prehrano in živilstvo Maribor, Prometna šola Maribor in III. gimnazija Maribor. Na dogodku so aktivno sodelovali tudi prostovoljci. Društvo Center za pomoč mladim, Popotniško združenje Slovenije in CAAP. Kakor tudi mladi, vključeni v Projektno učenje za mlajše odrasle, ki ga izvaja Andragoški zavod Maribor.

Namen organizacije dogodkov o solidarnosti

Vodjo projekta “Dajmo solidarnosti zagon” Majo Drobne smo vprašali, s kakšnim namenom se je Movit lotil organiziranja 12 regionalnih dogodkov o solidarnosti po vsej Sloveniji. “Leta 2018 je Movit postal nacionalna agencija programa Evropska solidarnostna enota. Številne organizacije so se na nas obrnile z vprašanjem, kaj mi, kot krovna organizacija, ki skrbi za izvajanje nalog Nacionalne agencije v programih EU, vidimo kot solidarnost. Ker na to nismo dobili enoznačnega odgovora, smo se odločili, da bomo odgovore poiskali na terenu. Tako je nastala aktivnost, ki ji pravimo “Dajmo solidarnosti zagon” in je sestavljena iz 12 regionalnih dogodkov. Skupaj z mladimi in predstavniki različnih organizacij smo tako raziskovali, kaj pravzaprav solidarnost pomeni. Ter kako lahko skupaj ustvarimo bolj solidarno družbo,” je odgovorila Maja Drobne.

Še nedolgo nazaj je veljalo, da so si ljudje med sabo pomagali pri številnih opravilih, med drugim celo pri gradnji hiš. Kako pa je s tem danes? “Rada bi rekla, da je je več, a temu na žalost ni tako. Mladi se sicer veliko ukvarjajo s prostovoljnim delom in skušajo na ta način pomagati drug drugemu. Pogosto pa se tudi zgodi, da se o solidarnosti več ne pogovarjajo in so zaradi tega lahko precej nesolidarni do svojih kolegov in sošolcev. Na enem izmed prejšnjih dogodkov je študentka celo izjavila, da si študenti med sabo prodajajo zapiske,” je dejala.

V preteklosti je bila solidarnost zelo razširjena

Na podlagi prej omenjenih izjav je mogoče sklepati, da naš šolski sistem solidarnosti ne vzpodbuja, čemur pritrdi tudi sogovornica. “Tudi na to vprašanje bi rada odgovorila pritrdilno, a žal ne morem. Že osnovnošolci nam večkrat povedo, da jih šola spodbuja k tekmovalnosti oziroma k temu, da je treba preživeti in pri tem ne gledati na druge. Večkrat nam izrazijo željo, da bi se o solidarnosti pogovarjali več. Saj tega šolski sistem ne pokriva na nobeni točki. S tem se izgublja pomemben del družbe, ki bi moral biti bolje izpostavljen. Pomembno pa je, da se med sabo slišimo in se zavedamo, da smo vsi v istem čolnu,” je zaključila vodja projekta.

Pogovarjali smo se tudi z mladimi udeleženci dogodka, ki se zavedajo pomena pomoči drug drugemu, a jim je beseda solidarnost še nekoliko tuja.

“Solidarnost zame pomeni pomagati ljudem v stiski, kot so npr. brezdomci”. Nam je povedala Dominika, dijakinja Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor. Na vprašanje, ali so mladi med sabo dovolj solidarni, pa je samokritično odgovorila, da zase lahko reče, da ni dovolj solidarna, temveč je nekje na meji. “V šoli se solidarnost premalo spodbuja. Mladi pa vidimo številne primere nesolidarnega obnašanja tudi na družbenih omrežjih. Čeprav je na družbenih omrežjih moč zaznati tudi kakšne zadeve, ki gredo v pravo smer,” je svoje misli strnila Dominika.

Prej smo že omenili, da je mladim beseda solidarnost še nekoliko tuja. To nam je potrdil tudi dijak SERŠ-a, Tadej, ki je dejal: “Mislim, da o solidarnosti še ne vemo dovolj. Vem zgolj to, da to pomeni, da si z nekom prijazen. Mislim, da je med mladimi tega vedno manj. Če bi npr. nekdo padel na hodniku, bi mu le redko kdo pomagal, saj bi se mu večina ljudi smejala.” Toda Tadej ima zanimivo mnenje o šolskem sistemu, ki po njegove prepričanju solidarnost vzpodbuja, vendar ga učenci ne upoštevajo dovolj.

Drugi sodelujoči

Mariborskega dogodka so se udeležili tudi prostovoljci, ki so aktivni na različnih področjih prostovoljskega dela. Nudijo pomoč osebam s statusom begunca, pripravljajo in izvajajo preventivne delavnice za mlade z manj priložnostmi ter se družijo s stanovalci domov za starejše.

Zaključimo lahko s trditvijo, da solidarnost ni prirojena, temveč priučena. Z novim znanjem se bodo mladi udeleženci dogodka lažje odločili za lastno prostovoljsko oz. solidarnostno udejstvovanje v prihodnosti.

 

Pekarna Magdalenske mreže
Kaja FIEDLER

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close