Okolje

Gladina morja bi se lahko povišala bolj, kot so pričakovali

Znanstveniki predvidevajo, da bi se lahko gladina morja zaradi pospešenega taljenja ledu v Grenlandiji in Antarktiki do konca stoletja povišala bolj, kot so pričakovali doslej.

Dolgoletno prepričanje je doslej bilo, da se bo gladina morja do leta 2100 zvišala za največ meter. Najnovejša raziskava napoveduje, da naj bi se zvišala za dvakrat več.

Avtorji najnovejše raziskave ob tem opozarjajo, da bi lahko zaradi tega bilo svoje domove prisiljeno zapustiti več sto milijonov ljudi.

Vprašanje povišanja gladine morje je bilo ena od najbolj kontroverznih vprašanj, ki se je zastavljajo, ko je Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) leta 2013 objavil svoje peto poročilo. V njemu IPCC opozarja, da se bo gladina morja zaradi nadaljnjega segrevanja Zemlje in brez večjih zmanjšanj emisij do leta 2100 povišala med 52 in 98 centimetri. Številni strokovnjaki sicer menijo, da so to zelo konservativne ocene.

Grenlandija in Antarktika pod drobnogledom

Da bi pridobili jasnejšo predstavo, so vodilni strokovnjaki izvedli t. i. strukturirano strokovno presojo. V okviru te so znanstveniki izdelali svoje napovedi. Te so nastale na podlagi svojega razumevanja tega, kar se trenutno dogaja na Grenlandiji ter Antarktiki. Med drugim so tako sedaj napovedali, da se bo gladina morja, če se bodo emisije toplogrednih plinov nadaljevale v sedanjem obsegu, do leta 2100 zvišala za od 62 do 238 centimetrov. To naj bi se zgodilo v primeru najhujšega scenarija, ko naj bi se temperature po svetu povišale za približno pet stopinj Celzija.

“Do leta 2100 bi se lahko gladina morja povišala od 7 do 178 centimetrov. Če k temu dodate taljenje ledenikov in ledene površine izven ledenih plošč ter toplotno raztezanje morja, lahko kmalu pridete do dveh metrov,” je opozoril vodilni avtor raziskave, profesor Jonathan Bamber iz britanske univerze Bristol.

Katastrofi se še lahko izognemo

Povišanje gladine morja za približno dva metra bi prineslo tudi katastrofalne posledice. Znanstveniki so izračunali, da bi takrat z obličja Zemlje izginilo približno 1,79 milijona kvadratnih kilometrov kopenske površine. To pa ustreza velikosti Libije. Poleg tega bi se večina izgube kopna zgodila na rodovitnih območjih, kot je delta reke Nil. V več predelih Bangladeša bi bilo za ljudi življenje zelo težko. Ogrožene bi bile tudi najpomembnejše metropole na svetu, kot so London, New York in Šanghaj.

“Če to postavimo v primerjavo: kriza v Siriji je v Evropo prignala približno milijon beguncev. A to je približno 200-krat manj od števila ljudi, ki bi ostali brez svojih domov, če se bo gladina morja povišala za dva metra,” je še dejal Bamber.

Avtorji raziskave ob tem poudarjajo, da je na voljo še dovolj časa, da se svet izogne tovrstnemu scenariju, vendar bi morali v prihodnjih desetletjih bistveno zmanjšati emisije. Verjetnost za najbolj črnogled scenarij je po ocenah znanstvenikov sicer približno pet odstotna.

Raziskava je bila predstavljena v strokovni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

 

 STA
 Unsplash

Sorodni članki

Back to top button