Kako dobra pa je tvoja kibernetska higiena?
Mesec oktober je na ravni Evropske unije mesec kibernetske varnosti, s katerim želi Evropska komisija opozarjati uporabnike spletnih tehnologij na nevarnosti, ki nanje prežijo. Letos se posveča kibernetski higieni, ki jo uporabnik pridobi že ob prvem stiku s tehnologijo.
Z oktobrom se začenja evropski mesec kibernetske varnosti, ki ga s podporo članic EU organizirata Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Evropska komisija. Kampanja letos postavlja v ospredje potrebo po spremembi vedenja ter načine, kako lahko uporabniki prepoznajo tveganja, ki jih prinašajo nove tehnologije. Slovenija bo tudi letos sodelovala s programom ozaveščanja Varni na internetu, ki ga koordinira odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT.
Na spletu si lahko hitro žrtev prevare, zato poskrbi za dobro kibernetsko higieno.
Osnove kibernetske higiene – gesla, posodobitve in varnostne kopije
Prva tema meseca kibervarnosti zajema osnovno “kibernetsko higieno”. Kibernetska varnost je navada, ki jo pridobimo v mladosti in nas spremlja vse življenje. ENISA je ob začetku kampanje objavila videoposnetek s preprostimi koraki za zagotavljanje kibernetske varnosti, ki jih lahko državljani vključimo v svoj vsakdan.
Nekaj osnovnih napotkov
- Uporabljaj upravljalnike gesel in aktiviraj preverjanje v dveh korakih, kjer dobiš dodatno geslo za uporabniški račun preko SMS sporočila ali namenske aplikacije.
- Poskrbi, da so vse tvoje naprave redno posodobljene, predvsem pa ne pozabi na varnostne kopije pomembnih dokumentov.
Podatki kažejo, da je v letu 2019 povprečna izplačana odkupnina za povrnitev zašifriranih dokumentov znašala kar 866 evrov. In prav varnostne kopije so najzanesljivejša zaščita pred izsiljevalskimi virusi, pokvarjenim računalnikom ali izgubljenim telefonom.
V Sloveniji rekordno število primerov spletnih goljufij
V lanskem letu je odzivni center SI-CERT obravnaval 2431 incidentov. Obravnavali so kar 1372 primerov goljufij, največ do sedaj.
Vabe, ki jih nastavljajo spletni goljufi, so zelo preproste – nizke cene in velike obljube, pa naj bodo super zaslužki, ugodni krediti, milijonske nagrade, zastonj vinjete za en sam “Like” ali neverjetno poceni izdelki. Na namenski spletni strani “Ne verjemi velikim obljubam!” boš našel ključne napotke o tipičnih znakih prevar.
V drug sklop sodijo prevare, ki temeljijo na čustveni manipulaciji, žrtve pa so poleg visokega finančnega oškodovanja še pod hudim psihičnim pritiskom izsiljevalcev.
Na namenski strani “Za profilno sliko je lahko kdorkoli!” je izpostavljena statistika, po kateri se je v enem letu število primerov izsiljevanja z intimnimi posnetki povečalo za kar 400 %. Žrtve največkrat najdejo na Facebooku in Instagramu, predvsem pa uporabljajo lepe besede obljube o milijonskih nagradah.
Varni na internetu (vir)
Pixabay
