Kaos s študentskimi boni: kako je podražitev vplivala na študente in kako naprej?

Študentski boni že od nekdaj študentom omogočajo vsaj en topel in polnovreden obrok v že tako kaotičnem dnevu. S podražitvijo osnovnih dobrin pa je bila tudi podražitev doplačila študentskega bona neizbežna. Kaj se dogaja, kako je do tega prišlo, kaj pravi ministrsvo in kaj si o tem mislijo študenti?

Marina Bajić12/01/2023

Z vstopom v novo koledarsko leto je želela večina za seboj pustiti vse tegobe prejšnjega leta (ali dveh) ter se končno pripraviti na uspešno, veselo in zdravo leto. A 2023 se za študente ni pričelo obetajoče. S skokom cen hrane, elektrike in goriva je za študente prišla nova, nepričakovana podražitev: zvišanje doplačila subvencionirane študentske prehrane ali po domače – študentskih bonov.

Kaj se je zgodilo?

Študenti, še rahlo omotični od silvestrovanja, smo se v novem letu odpravili na kosilo v že znane študentske restavracije. A glej ga zlomka, naenkrat nas je v najljubši restavraciji (McDonald’s) doplačilo za študentski bon stalo 3 evre. Kaj se dogaja? Smo se zbudili v napačnem letu?

Hiter scroll skozi aplikacijo Študentska prehrana je pokazal apokaliptično sliko: doplačilo za študentske bone je povečini stalo 3,50 € v Slovenj Gradcu, 4,50 € v Celju, Mariboru, Kranju, Velenju, Murski Soboti in na Ptuju ter 5,50 € v Ljubljani. Na veliko razočaranje študentov pa to tudi pomeni, da Žito nima več brezplačnih obrokov.

Z vsesplošno podražitvijo cen goriva, nafte in hrane je tudi študente doletela podražitev doplačila študentskih bonov.

Kako je prišlo do tega?

Ker stroški vsakdanjih življenjskih potrebščin, med njimi tudi hrane, rastejo v nebo, inflacija ni prizanesla niti študentom in študentski prehrani. Kot poročajo na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), naj bi ta rast vplivala tudi na ponudnike, katerih število se je začelo manjšati. Zato se je ŠOS strinjal, da se maksimalna vrednost obroka poveča s 7 na 9 €.

Pri tem pa so poskrbeli, da se dvigne tudi subvencija (vrednost bona). Na 3,5 €. To v praksi pomeni, da se je s 1. januarjem 2023 povprečna vrednost obroka zvišala za 1,76 €. Čeprav se je dvignila tudi subvencija, mora študent za vrednost obroka še vedno odšteti približno 1,08 € več kot prej.

Na območju subvencionirane študentske prehrane, ki jo pokriva Študentska organizacija Univerze v Mariboru (Maribor, Kranj, Celje, Ptuj, Velenje, Slovenj Gradec, Murska Sobota), je trenutno v sistem vključenih 99 ponudnikov.

Brez dviga maksimalne vrednosti obroka bi jih v sistemu ostalo 40, od tega bi jih približno polovica ponujala sendviče. Preostali bi iz sistema izstopili, ker si s prejšnjim zneskom (7 €) ne bi pokrili stroškov priprave obroka.

Študentom subvencionirana študentska prehrana omogoča, da lahko med krajšimi pavzami med predavanji (pri čemer jim ni potrebno hoditi v študentski dom, ki se lahko nahaja na drugi strani mesta) nekaj prigriznejo, hkrati pa zagotavlja vsaj en topel obrok dnevno.

Kaj pravijo na ministrstvu?

Včeraj se je ŠOS sestal z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mescem, kjer so se pogovarjali o nadaljnjih rešitvah. Minister je ob zgražanju nad ponudbo, ki jo dobijo študentje za cene, ki jih plačujejo (“kos pice ni polnovreden obrok in ni kosilo”), napovedal, da se bo s 1. marcem vrednost bona dvignila na 4,5 €. Pri tem so opozorili tudi, da bodo z novim pravilnikom začeli izvajati bolj poostren nadzor nad ponudniki.

Poostren nadzor nad restavracijami bo tako omogočal, da študenti za svoj denar res dobijo vrednost obroka in s tem tudi kvaliteto.

Kaj pa o tem menijo študenti?

Študenti, ki smo jih povprašali, so imeli zelo različna mnenja. Nekateri so poudarili, kako pomembno je, da se študenti zavedamo naše sreče, da so boni sploh dostopni in da je podražitev ob podražitvi vseh ostalih dobrin logična posledica.

Nekateri pa so bili mnenja, da je to absolutno nedopustno. Menili so namreč, da si študenti s študentskim delom težko kaj privoščijo in so boni nekaj, kar jim vsaj malo olajša življenje.

Marina BAJIĆ
Unsplash