Kultura

Knjižne novosti na hitro prelistane

Kaj je novega na domačem trgu?

Pri založbi Miš je ob 170. obletnici smrti Franceta Prešerna izšel Krst pri Savici z ilustracijami Damijana Stepančiča, pri KUD Sodobnost International pa delo Emanuele Malačič Kladnik Kaj zraste iz zobka? z ilustracijami Tinke Leskovšek.

 

Krst pri Savici kot ga vidi Damijan Stepančič

Ob prihajajoči 170. obletnici smrti Franceta Prešerna so pri založbi Miš izdali knjigo, ki besedilo največjega slovenskega pesnika Krst pri Savici z likovnimi podobami Damijan Stepančič prikazuje v novi in osveženi luči. Obsežno epsko-lirsko pesnitev v dveh delih – Uvodu in Krstu – je Prešeren napisal v drugi polovici leta 1835. Uvod je epski, pripoveduje o bojih med pogani in kristjani. Pogane vodi Črtomir, kristjane pa Valjhun, in ti so v premoči. Že šest mesecev trajajo boji in Prešeren tu izpostavi grozo bratomornih bojev. V Krstu pa poraženi Črtomir stoji ob Bohinjskem jezeru in si očita krivdo za smrt prijateljev. Pri življenju ga drži le želja, da bi še enkrat videl svojo drago Bogomilo. Z njo se naposled sreča ob slapu Savica, kjer mu Bogomila pove, da se je zaobljubila bogu, naposled pa se pusti krstiti še Črtomir in postane glasnik vere.

Kot je v spremni besedi zapisal Iztok Ilich, je Krst pri Savici vselej razdvajal bralce: »Za številne sodobnike je bil pesnikov najsijajnejši vrhunec, za nekatere druge, predvsem poznejše bralce, pa tudi težko razumljiva, nedodelana, neenotna, zlasti v drugem delu pojemajoča stvaritev z naglo, neprepričljivo Črtomirjevo spreobrnitvijo. Za dojemanje in uživanje pesnikove v verzih ubesedene zgodbe se mora – kljub različnim predlogom in celo navodilom, kako kaj razumeti in kako ne – potruditi vsakdo sam.« Z novo izdajo k razumevanju prispevajo tudi Stepančičeve podobe.

»Malokdaj se zgodi, da dobi ilustrator za nalogo narisati pesnitev – ep, pomemben za nacionalno samobitnost. (…) Ilustracije Krsta bolj zrcalijo Črtomirjevo nelagodje, kot da bi razreševale njegovo tesnobno dilemo: slediti Bogomili in životariti brez možnosti tuzemske ljubezni ali vztrajati v starem in ostati brez Bogomile. Oboje je nemogoče… Kot interpret sem si dovolil predlagati svoj odgovor na Črtomirjevo stisko, kakšen pa je, prepuščam bralcu-gledalcu, da odkrije sam,” je v spremni besedi h knjigi zapisal ilustrator. Delo sledi maniri že izdane slikanice Soči, ki je prejela posebno nagrado Kristine Brenkove za inovativno likovno interpretacijo klasike, so še zapisali pri založbi.

 

Med slovenskimi bralci končno prevod integralnega besedila Branje Kapitala

Po več kot 50 letih je pri Založbi Sophia izšel slovenski prevod integralnega besedila Branja Kapitala, enega najpomembnejših klasičnih, referenčnih besedil svetovne humanistike ter enega izmed mejnikov francoske teorije in marksistične misli prejšnjega stoletja. Knjigo sta prevedli Maja Breznik in Suzana Koncut, uredil pa jo je Rastko Močnik. Branje Kapitala je produkt skupinskega seminarja, ki ga je skupaj s svojimi učenci izvajal Louis Althusser na École normale supérieure v Parizu v šolskem letu 1964/1965. Tekste Althusserja, Balibarja, Estableta, Rancièra in Machereya zaznamuje predvsem epistemološko vprašanje znanstvenosti Marxove misli.

Kot so zapisali v založbi, je to kolektivno delo »pomembna opora in referenca raziskav, ki se ukvarjajo s kritičnim branjem Marxa, s predmetom in vlogo epistemologije, z vprašanji politične filozofije in teorije zgodovine«. »Na slovensko družboslovje in humanistiko pa je delo tako močno vplivalo, da brez njega ni mogoče razumeti teoretske in filozofske produkcije pri nas v zadnji polovici stoletja. Prevod celotnega besedila bo zato zapolnil vrzel, ki zeva v slovenski prevodni literaturi že kar petdeset let. Ob sedanjem ponovnem pospešku v teoretskih praksah bo zagotovo spodbudil nove interpretacije tega dela, obenem pa omogočil nove in produktivne obdelave konceptov, ki jih delo prinaša,« so še zapisali v založbi.

 

Kako so živeli in razmišljali eksistencialisti

Knjiga V kavarni eksistencialistov s podnaslovom Svoboda, bit in marelični koktajli z naslovom vabi v kavarno Flore v Parizu, eno od najznamenitejših središč, v katerih so se zlasti v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja srečevali avtorji, umetniki vseh vrst, pesniki in pisatelji – vodilna sodobna francoska inteligenca in prominenca. Med temi sta imela posebno mesto Jean-Paul Sartre in Simone de Beauvoir, kralj in kraljica eksistencializma. Sredi svetovnozgodovinskega vrvenja so se ti mladi intelektualci navduševali nad idejami nemške fenomenologije in si ukrojili povsem svojo filozofijo resničnega, izkušenjskega življenja: filozofijo ljubezni in strasti, svobode in biti, prijateljstva in revolucionarnega žara, mareličnih koktajlov in skodelic kave.

Interdisciplinarna pripoved o zametkih, rojstvu in plodovitem življenju, zlasti francoskega, eksistencializma se po poglavjih posveča najpomembnejšim akterjem, ki so zasnovali to filozofsko-literarno gibanje in zanj prispevali največ teoretičnih in tudi poetičnih del. Glavni igralci te zgodbe so Soren Kierkegaard in Friedrich Nietzsche, Edmund Husserl in Martin Heidegger, Jean-Paul Sartre, Simone de Beauvoir in Albert Camus, Karl Jaspers, Emmanuel Levinas in Maurice Merleau-Ponty, ob njih pa še številni stranski liki, kot so Hannah Arendt, Franz Brentano, Arthur Koestler, Gabriel Marcel, Boris Vian, Richard Wright, Iris Murdoch, Frantz Fanon, Colin Wilson ali Claude Lanzmann, so zapisali pri Modrijanu.

V kavarni eksistencialistov angleške biografinje Sarah Bakewell je zgodba o zgodovinskem eksistencializmu kot strastnem prepletu ljudi, njihovih idej in del ter viharnega časa, v katerega so odtisnili svoj zgodovinski pečat. Moderne bralce vabi na prijetno in nadvse informativno popotovanje skozi prostorja in vijuge intelektualnega gibanja, ki je bistveno zaznamovalo duhovno, umetnostno in politično zgodovino 20. stoletja. Delo je prevedla Maja Novak.

 

Delo o tem, kaj zraste iz zobka

Pri založbi KUD Sodobnost International je izšlo delo Sodobnost Kaj zraste iz zobka? avtorice Emanuele Malačič Kladnik. V treh kratkih zgodbah z ilustracijami Tinke Leskovšek bralec vstopa v mali veliki svet otroških želja, strahov in skrivnosti. Matej posadi izpadli zobek. Pridno ga zaliva, da bo iz njega čim prej zrasla sestrica. Melita si želi psa, vendar njena družina živi v bloku in za psa nimajo prostora. Če ne more imeti pravega, bo imela pa čarobnega psa. Tina pa se sprašuje, kam gremo, ko odidemo, saj je njen dedek hudo zbolel. Kot so zapisali pri založbi, gre za svet, v katerem je vse mogoče, pa čeprav le v otroški domišljiji: »V tem svetu je treba gledati s srcem! Zgodbice, prežete z zdravo mero optimizma, so kot nalašč za skupno večerno branje.«

 

https://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPG STA
https://i0.wp.com/www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPG?w=1220splet (vir)

Tagi

Sorodni članki

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back to top button
Close