Konec vzponov na eno največjih znamenitosti Avstralije – Uluru
Gora Uluru je odslej zaprta za obiskovalce. Vzpeti se nanj ne sme nihče več. Canberra je z zaprtjem Uluruja prisluhnila dolgoletnim prošnjam staroselskega ljudstva Anangu.
S prepovedjo vzpenjanja na Uluru so po dolgih letih uslišali prošnje aboriginskega ljudstva Anangu, ki na območju živi več kot 30.000 let in za katerega je Uluru svet kraj. Čez nekaj dni bo tudi 34. obletnica vrnitve parka z Ulurujem vred v roke njegovih staroselskih lastnikov, ki ga sedaj soupravljajo. Odločitvi za zaprtje gore pa so botrovali tudi varnostni in okoljski razlogi.
348 metrov visoki rdečkast monolit so po prošnjah ljudstav Anangu končno zaprli za plezalce.
Oblasti v parku Uluru-Kata Tjuta so ob gori, ki je bila nekdaj obiskovalcem bolj znana pod imenom Ayers Rock, namestile dodatne varnostnike, pa tudi policijo. Konec tedna bodo poostreno nadzirale območje okoli Uluruja in morebitnim plezalcem zaračunale zajetno globo.
Ljudstvo Anangu je tudi obiskovalce dolgo naprošalo, naj se ne vzpenjajo na Uluru, zato vzponov v zadnjih letih ni bilo veliko. A v zadnjih tednih se je ob bližajoči se prepovedi število vzpenjajočih se na rdečkasti monolit močno povečalo in na gori je zavladala gneča.
Potem, ko so z gore sestopili vsi, ki so se nanjo povzpeli še pred prepovedjo, so uslužbenci parka takoj odstranili kovinsko verigo, ki je služila kot pomoč pri vzpenjanju. Staroselci, ki pravijo, da ima 348 metrov visoki Uluru, ki se sredi puščave dviga v zrak, moč in spiritualnost kot le malo kateri kraj, pa si bodo lahko oddahnili. Gora si bo sedaj po prepričanju lokalnega starešine Donalda Fraserja odpočila in se pozdravila.
Od 50. let minulega stoletja je ob vzpenjanju na strmi in včasih spolzki Uluru umrlo več deset ljudi. Smrtim so botrovali nesreče oz. zdrsi, dehidracija in drugi z vročino povezani zdravstveni zapleti. Na območju se namreč lahko zrak poleti segreje na 47 stopinj Celzija.
