Podnebne spremembe povečujejo lakoto, izseljevanje in temperaturo
Desetletje od 2010 do 2019 se bo v zgodovino zapisalo kot najbolj vroče v zgodovini, je v najnovejšem poročilu ocenila svetovna meteorološka organizacija WMO (Svetovna meteorološka organizacija). Leto 2019 bo medtem najverjetneje obveljalo za eno od treh najbolj vročih doslej.
“Leto 2019 zaključuje desetletje izredne globalne vročine, zmanjševanja ledene odeje in rekordnih ravni morja, ki so posledica izpustov toplogrednih plinov zaradi človeške aktivnosti,” je zapisala WMO, ki deluje pod okriljem Združenih narodov (ZN).
Povprečne temperature za zadnjih pet let (2015-2019) in deset let (2010-2019) bodo najvišje v zgodovini. 2019 bo najverjetneje drugo ali tretje najbolj vroče leto doslej.
Povprečna globalna temperatura je bila letos med januarjem in oktobrom za okoli 1,1 stopinje Celzija nad tisto iz predindustrijske dobe. Koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju je leta 2018 dosegla rekordih 407,8 delca na milijon in se je letos še zviševala. Ogljikov dioksid v ozračju ostane več stoletij, v oceanih pa še dlje.
Oceani, ki z vsrkavanjem toplote in ogljikovega dioksida služijo kot blažilec, plačujejo visoko ceno. Temperatura oceanov je na rekordnih ravneh, morska voda je 26 odstotkov bolj zakisana kot ob začetku industrijske dobe.
Zaradi podnebja izseljenih sedem milijonov ljudi
Izredni vročinski pogoji vse bolj vplivajo na zdravje ljudi in zdravstvene sisteme. Večje posledice je med drugim moč občutiti tam, kjer so izrazitejši pojavi staranja prebivalstva, urbanizacije in neenakosti na področju zdravja. Leta 2018 je bilo vročinskim valovom izpostavljenih 220 milijonov več ljudi, starejših od 65 let, kot povprečno v primerjalnem obdobju 1986-2005.
Spreminjanje podnebja in izredni vremenski pojavi so med ključnimi gonili porasta globalne lakote in eni od glavnih vzrokov večjih kriz. Lakota je spet v porastu; leta 2018 jo je občutilo več kot 820 milijonov ljudi. Sedem milijonov ljudi so z domov pregnali vremenski pojavi, kot so bili ciklon Idai v Afriki, cikloni Fani v Aziji, orkan Dorian na Karibih ter poplave v Iranu, na Filipinih in Etiopiji.
Program ZN za naravo (Unep) je prejšnji teden opozoril, da se bo globalna povprečna temperatura do konca stoletja, če države izpolnijo doslej dane obljube, zvišala za 3,2 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. To bi pomenilo uničujoče posledice za planet. Če bi se želeli izogniti katastrofam, bi morali omejiti segrevanje na manj kot dve stopinji Celzija.
Znanstveniki so zatrdili še, da so rešitve že na voljo, a jih ne implementiramo dovolj hitro ali v zadostnem obsegu.
