Izobraževanje

Mladi in podnebne spremembe

V Sloveniji vsako leto povzročimo skoraj 9 ton ekvivalenta CO2 izpustov toplogrednih plinov na osebo. Za omejitev nevarnih posledic podnebnih sprememb bi morali izpuste zmanjšati na manj kot 2 toni na osebo. Nekateri najučinkovitejši ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na ravni posameznika zaradi izkrivljenih cenovnih signalov (npr. poceni letalskih vozovnic) in zavajajočega oglaševanja (npr. uživanja mesa) v družbi niso zadosti prepoznani.

O aktivnem državljanstvu in trajnostnem razvoju ter ukrepih za  blaženje podnebnih sprememb je tekla beseda v razpravi z dijaki Srednje ekomoske šole in gimnazije Maribor. Govora je bilo o prijaznem življenjskega slogu in o učinkovitejših osebnih možnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Posebej smo izpostavili tri ukrepe, ki najbolj zmanjšajo ogljični odtis posameznika: izogibanje letalskim poletom, uživanje hrane rastlinskega izvora in življenje brez avtomobila.

Posamezniki, ki želijo prispevati k blaženju podnebnih sprememb, potrebujejo informacije o tem, s katerimi ukrepi lahko dosežejo največje prihranke izpustov toplogrednih plinov. Dijakom smo še posebej izpostavili tri področja: (1) okolju prijazen prevoz, tj. izogibanje letalskim prevozom in življenje brez avtomobila: pešačenje, kolesarjenje ter uporaba javnega potniškega prometa; (2) hrana rastlinskega izvora, tj. omejitev uživanja mesa in mlečnih izdelkov ter zmanjšanje količin zavržene hrane in (3) varčevanje z energijo – zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvu, uporaba energetske učinkovitejših naprav in prehod na obnovljivo energijo.

Poleg ukrepov, s katerimi neposredno zmanjšujemo porabo energentov, lahko kot posamezniki k blaženju podnebnih sprememb pomembno prispevamo tudi z nepotrošniškim življenjskim slogom, saj je izčrpavanje zemeljskih virov eno najpomembnejših gonil podnebnih sprememb. Ne gre za žrtvovanje, ampak za uživanje življenja na način, ki ne povzroča čezmernih izpustov toplogrednih plinov. Vzdržen življenjski slog z osredotočanjem na preproste življenjske užitke ne samo da varuje življenju prijazno podnebje na planetu, ampak tudi prinaša prihranke, koristi zdravju in zagotavlja več namena, pripadnosti in sreče kot nakupovanje in trošenje.

Gozdovi predstavljajo edino razpoložljivo in preverjeno »tehnologijo« za odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja. Zato je med vrhovnimi načeli blaženja podnebnih sprememb tudi skrb za gozd – tako na lokalni kot tudi na globalni ravni.

Nenazadnje vsak posameznik lahko prispeva k stabilnemu podnebju z aktivnim državljanstvom – podpiranjem zelenih politik(ov), predvsem na področju odprave škodljivih subvencij ter postavljanja takšne cene ogljika, da postanejo onesnaževalne dejavnosti dražje in zelene rešitve sorazmerno bolj dostopne.

Mladi in podnebne spremembe je tretja razprava z mladimi v okviru projekta »iDebate«, ki ga izvaja Zavod PIP in šestih mednarodnih partnerjev v okviru programa Evropa za državljane EU.

 

 

https://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGBrigita HORVAT, Zavod PIP
https://i0.wp.com/www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPG?w=660Zavod PIP

Sorodni članki

Back to top button