Okolje

Na podnebnem vrhu COP26 bo 200 držav iskalo rešitev podnebne krize

Začenja se podnebi vrh COP26 v Glasgowu. Ob vse glasnejših pozivih k okrepitvi boja proti podnebnim spremembam in opozorilih, da se planet segreva vse hitreje, so pričakovanja velika. Svetovni voditelji bodo prihodnje dni poskušali najti konkretne zaveze za boj proti podnebni krizi, saj trenutni ukrepi in cilji niso dovolj.

Mnogi so prihajajočo konferenco COP26 označili kot priložnost za človeštvo, da se reši pred podnebno katastrofo. Od zadnje konference ZN leta 2019 je bil svet priča številnim naravnim katastrofam. V Avstraliji, Evropi in ZDA so divjali obsežni požari. Severna Amerika se je morala soočiti z rekordnim vročinskim valom. O obilnih padavinah in poplavah so poročali iz Azije, Afrike, ZDA in Evrope.

Vse bolj utopični cilj 1,5 stopinje Celzija

V skladu z dogovorom z vrha v Parizu leta 2015 naj bi pogodbenice globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje. Ratifikacijo pariškega sporazuma je doslej zaključilo 187 od skupno 197 pogodbenic UNFCCC. Med pogodbenicami sporazuma so od začetka letošnjega leta znova tudi ZDA.

Vendar se zdi uresničitev pariškega sporazuma vse bolj oddaljena. Da bi dosegli dve stopnji, bi moral svet do sredine stoletja praktično doseči ničelne izpuste. Za scenarij 1,5 stopinje pa bi morali celo najti načine za odvzemanje ogljikovega dioksida iz ozračja. Mejnik 1,5 stopinje bo dosežen že okoli leta 2030, to je desetletje prej, kot so domnevali še pred tremi leti. Podobno nakazuje poročilo Konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), ki opozarja, da bi tudi trenutni najbolj ambiciozni načrti vodili v segrevanje za 2,7 stopinje do konca stoletja.

Reševanje podnebne krize se bo nadaljevalo v Glasgowu

Srečanje v Glasgowu, ki bo potekalo od 31. oktobra do 12. novembra, bo priložnost za okoli 200 držav in mednarodnih organizacij, da oblikujejo konkretno strategijo za podnebno krizo. Po oceni predsedujočega konferenci, britanskega ministra Aloka Sharme, pogajalce v številnih pogledih čaka zahtevnejše delo kot leta 2015 v Parizu.

Temeljni namen COP26 je dokončanje t. i. knjige pravil in navodil za začetek izvajanja pariškega sporazuma. Med cilji konference so tudi sprejetje zavez o ambicioznejših ciljih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, razprava o ukrepih za prilagoditev neizogibnim posledicam podnebnih sprememb ter povečanje financiranja podnebnih ukrepov, predvsem za države v razvoju.

Evropska unija med ambicioznejšimi na tem področju

Evropsko komisijo bodo na Škotskem predstavljali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in komisar, pristojen za podnebne spremembe, Frans Timmermans.

Iz Slovenije, ki trenutno predseduje Svetu EU, bo na COP26 okoli 50 predstavnikov. Slovenija bo imela na vrhu dve glavni nalogi; prva je interno usklajevanje stališč EU, druga naloga pa se nanaša na predstavljanje EU navzven, skupaj z Evropsko komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje.

Evropska unija velja za eno bolj ambicioznih na področju boja proti podnebnim spremembam. EU si tako prizadeva, da bi do sredine stoletja postala podnebno nevtralna. V ta namen je letos Evropska komisija v okviru zelenega dogovora predlagala Pripravljeni na 55, vmesni cilj, ki naj bi dosegel 55 odstotkov zmanjšanje izpustov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Evropski parlament o COP26

V Glasgowu bo tudi delegacija Evropskega parlamenta, ki je prejšnji teden potrdil skupno stališče. Evropski parlament se zavzema za pospešeno ukrepanje na področju podnebnih sprememb po vsem svetu in za to, da bi EU ostala vodilna v svetu v boju proti podnebnim spremembam.

V skupnem stališču so poudarili še, da bi morale vse države skupine G20 postati podnebno nevtralne do leta 2050. Hkrati morajo države zbrati najmanj 100 milijard dolarjev letno za podnebno financiranje držav v razvoju.

STAkrog
Arhiv DOSTOP.si

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button