Nižanje kisika v oceanih vpliva na morsko življenje
Zmanjšanje ravni kisika v morjih zaradi podnebnih sprememb postaja vse večja grožnja ribjim staležem, ribištvu in obalnim skupnostim, ki živijo od ribištva.
Tako pravi novo poročilo, ki ga je v soboto na konferenci ZN o podnebnih spremembah COP25 v Madridu predstavila Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN).
Za zniževanje kisika v oceanih sta kriva globalno segrevanje in intenzivno kmetijstvo.
Ugotovili so, da je po svetu okoli 700 morskih območij z nizkimi ravnmi kisika. To je znatno povišanje v primerjavi s 60. leti prejšnjega stoletja, ko jih je bilo vsega 45. Glede na poročilo sta za padajočo vsebnost kisika v oceanih dva glavna vzroka, in sicer globalno segrevanje in onesnaženje s hranili iz kmetijstva.
Če se morska voda segreva, navadno vsebuje manj kisika, in onesnaženje voda s hranili iz ribogojnic ali gnojili iz kmetijstva, zlasti v obalnih regijah, vodi do povečane rasti alg, ki porabljajo kisik. V vodah z manj kisika bolje preživijo mikrobi, meduze in sipe kot ribe.
Najbolj trpita Baltsko in Črno morje
Baltsko in Črno morje sta največja zaprta morska ekosistema z nizko vsebnostjo kisika. Medtem ko v Črnem morju za to delno obstajajo naravni razlogi, sta v Baltskem morju glavna vzroka uporaba gnojil in podnebne spremembe.
Izguba kisika že spreminja ravnotežje življenja v morju v škodo določenih vrst. Tuna in morski pes potrebujeta denimo veliko kisika zaradi svoje velikosti in energijskih potreb. Oba se bosta prisiljena umakniti v relativno bogate kisikove plasti v plitvejših vodah. Na tak način bosta postala lažji plen, kar bo vodilo v prekomerni ribolov.
Ocenjuje tudi, da bodo oceani glede na sedanji trend kmalu na svetovni ravni izgubili od tri do štiri odstotke svojega kisika. Večina izgube naj bi bila na zgornjih tisoč metrih, ki je najbogatejši del oceana za biotsko raznovrstnost.
