Ob 80. dnevu zmage v drugi svetovni vojni v spomin in opomin

Druga svetovna vojna, morija in razdejanje nepredstavljivih razsežnosti, je v svetu terjala več kot 70 milijonov duš. Na pomladni večer, 8. maja, pozno zvečer, pa se je leta 1945 zdelo, da so zvezde in luna zasijale močneje, noč pa je postala bolj spokojna. Sprejeta je bila brezpogojna predaja nacistične Nemčije. 

V tem času je ura v vzhodni Evropi že odbila polnoč, zato v nekaterih državah dan zmage praznujemo 9. maja. 

Danes po svetu v spomin (in opomin) slavimo zmago in se spominjamo vseh, ki so v svetovni moriji izgubili življenje, dom, družino, prijatelje, mladost … Hkrati pa nas na ta dan še posebej prevzame zavedanje, da mir in jasno nebo brez preletavanja vojaških letal nista samoumevna.

Spomin …

Pred nemško kapitulacijo so zavezniške sile na čelu z ZDA in Združenim kraljestvom osvobodile večino zahodne Evrope, sovjetska Rdeča armada pa je napredovala v vzhodni Evropi in vkorakala v Berlin. Poraz sil osi je sicer leta 1943 deloma napovedal že padec fašistične Italije, medtem ko se je vojna globalno končala 2. septembra 1945 s kapitualcijo Japonske.

Kljub temu, da je bilo vojne konec, pa po celini ni bilo vse kar tako, kot je bilo pred vojno. Ljudje so umirali zaradi lakote, več milijonov je ostalo brez strehe nad glavo, nešteto jih je bilo travmatiziranih zaradi dogodkov, ki so jim bili priča.

Druga svetovna vojna je terjala več kot 70 milijonov duš. Ljudje niso umirali samo na bojiščih, pač pa tudi v koncentracijski taboriščih in različnih pogromih. Največ žrtev je terjala v Sovjetski zvezi, kjer je po uradnih podatkih umrlo 26 milijonov ljudi.

Prvič v zgodovini sodobnega vojskovanja je vojna zahtevala več življenj civilistov kot vojakov.

Podatki Inštituta za novejšo zgodovino (INZ) kažejo, da je na ozemlju današnje Slovenije ob začetku vojne živelo 1.492.000 ljudi. Zaradi vojne jih je umrlo okoli 100.000, od tega večji del med vojno, del pa neposredno po njej. Okoli 10 odstotkov prebivalstva na zasedenih ozemljih je bilo med vojno izgnanega, porušenih je bilo okoli 10 odstotkov stavb.

Ljubljana je bila osvobojena 9. maja, Maribor dan prej.

… in v opomin

Čeprav letos mineva že 80 let od konca vojne in se vse skupaj zdi le kot oddaljena preteklost in krvav madež v knjigi zgodovine človeštva, to še zdaleč ne pomeni, da nam je mir, v katerem živimo, lahko samoumeven. 

Ne več tako oddaljena okolica nas vedno znova opominja, da so pretresi, ki lahko vodijo v najhujša dejanja človeštva, nevarno blizu. Opazovanje skozi ekrane in medije nas ohranja v varnem milnem mehurčku, ki se lahko že ob premočni sapici razblini, nas navidezno varuje pred kruto realnostjo.

(Pre)hitro se lahko zgodi, da se bo prav naša generacija znašla na prelomnici, ko bo za svojo domovino, svoje ljudi in svoj obstoj borila zaradi prepričanja tistih, ki so na oblasti.

Ob dnevu, ki nas spominja in opominja na dan, ko se je človeštvo osvobodilo oklepov vojnih grozot, lahko posebno misel namenimo vsem, ki so v primežu vojne preživeli svojo mladost. Brez mladostnih žurov, brezskrbnih potovanj in obiskov vseh koncev sveta, predvsem pa glasnega razmišljanja in izražanja svojega mnenja.

In prav zato je pomembno, da na današnji dan in vse dni v letu znamo ceniti vse tisto, kar nam prinaša življenje v miru. Tudi najbolj običajne stvari v vsakdanu: pogled v jasno nebo brez preletavanja vojnih letal, neomejeno izbiro knjig v knjižnici, dostopne informacije skozi vse medije in družbene platforme, prosto študiranje in obiskovanje fakultet, brezskrbna potovanja na vse konce sveta, neomejene nočne izhode na vse zabave in predvsem brezskrbno mladost.

Rebeka MIKŠA
Unsplash