Prehranske navade med pandemijo najslabše med mladimi odraslimi
16. oktobra smo obeležili dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) je z letošnjim sloganom »Naša dejanja so naša prihodnost« izpostavljala, kako je dostop do zdravju koristne in varne hrane pomemben za nas vse. Zadnji dve leti nas zaradi pandemije opominjata, kako hitro lahko postane dostop do zdravju koristne hrane otežen, predvsem za revnejše in ranljivejše skupine. Kako je torej pandemija vplivala na prehranske navade Slovencev?
14 odstotkov vprašanih je svoje navade izboljšalo
Smo zaradi pandemije spremenili svoje prehranske navade? Skoraj tri četrtine ljudi navad ni spremenilo. Približno 14 odstotkov ljudi je svoj navade poslabšalo, prav tako približno enak delež ljudi pa je navade uspel izboljšati.
Prehranske navade so se najbolj poslabšale v skupini oseb z ocenjeno depresivno motnjo in težavami v duševnem zdravju ter med najmlajšimi odraslimi v starostni skupini 18 do 29 let. Ta starostna skupina je v primerjavi s preostalimi skupinami uživala predvsem več nezdrave hrane kot pred pandemijo. Pričakovano so se prehranske navade bolj poslabšale v skupini oseb, ki so finančno ranljivejše in so se znašle osebno v slabši finančni situaciji.
Vse tri naštete skupine ljudi so ocenile, da so začele pogosteje uživati sladke, mastne in slane prigrizke. To bi lahko pomenilo tudi, da hrano uporabljajo kot »pripomoček« za blaženje negativnega stresa.
Nasprotno so uspele v času pandemije izboljšati prehranske navade predvsem osebe v skupini, ki so finančno stabilnejše in so se znašle osebno celo v boljši finančni situaciji. Izboljšanje prehranskih navad je bilo zaznati tudi pri osebah, ki živijo same in tistih, ki v povezavi s pandemijo niso doživljale negativnega stresa.
Zaradi pandemije za 20 % otrok z debelostjo
O dodatno pridobljeni telesni teži je v času pandemije, konec februarja 2021, poročalo skoraj 27 % anketiranih, od tega kar 31,3 % žensk in nekoliko manj moških (22,7 %).
Vida Fajdiga Turk dodaja: »Podobne ugotovitve se za čas pandemije kažejo tudi pri otrocih v raziskavi SLOfit 2020 Fakultete za šport UL in v evalvaciji ukrepa Šolska shema, ki ga izvajamo na NIJZ. In sicer, da se je v času pandemije delež otrok z debelostjo povečal za več kot 20 %. Za debelost je značilno, da lahko poslabša stanje kroničnih bolezni, zato je zaskrbljujoč tudi podatek, da se je telesna teža povečala pri več kot četrtini odraslih (28,2 %) s pridruženimi kroničnimi obolenji.«
O pridobitvi dodatne telesne teže med pandemijo je poročalo največ oseb (34,9 %) z depresivno motnjo oziroma drugimi težavami v duševnem zdravju (39,9 %). Kar je posledica rezultata, da je med temi osebami med pandemijo poraslo tudi nekontrolirano uživanje večjih količin hrane.
Spodbuden pa je podatek, da je v času pandemije poraslo uživanje sveže ali fermentirane zelenjave. Predvsem med ženskami v starostni skupini starejših odraslih (od 65 do 74 let).
NIJZ
Unsplash
