Tako lahko lažne novice vplivajo na odločitve pri volitvah
Na lažne informacije je EU opozorila že leta nazaj in od tedaj skrbi za ukrepe preprečevanja zlonamernega vmešavanja, dezinformacij, kibernetskih napadov pa tudi kršitev varstva podatkov med evropskimi volitvami.
Z digitalizacijo in družbenimi omrežji so se možnosti za uporabo lažnih novic še dodatno povečale. Tudi mladi, digitalno pismeni ljudje imajo vse več težav pri ločevanju realnih in lažnih novic.
Med tistimi, ki so videli lažno ali dvomljivo informacijo oz. vsebino, je 39 odstotkov uporabnikov prepoznalo, da je informacija ali njihov vir nezanesljiv, 37 odstotkov pa je preverilo njeno resničnost, so pred časom poročali za STA.
Sum na lažno novico
Ko naletimo na informacijo, se najprej vprašajmo ali novica sploh zveni verjetno. Pobrskamo, če lahko podobno vsebino najdemo še kje, preverimo avtorja in vire. Bodi kritičen bralec, poslušalec in gledalec. Ne verjemi na prvo žogo vsemu, kar prebereš na spletu. Šele takrat se lažje opredeliš, ali gre za lažno ali resnično novico. Še več pozornosti pa je potrebno nameniti razmisleku, kadar želimo novico deliti, sicer zelo hitro in nezavedno postanemo raznašalec lažnih informacij.
Ali so “fake news” možne tudi pri evropskih volitvah?
Lažne novice se pojavljajo pri vseh lokalnih in evropskih volitvah. Zato je toliko bolj pomembno, da so točne informacije še toliko bolj nujne. Za zagotavljanje svobodnih in poštenih evropskih volitev so odgovorni nacionalni volilni organi, ki si prizadevajo zagotoviti poštene volitve brez vmešavanja in manipuliranja.
Kdo v Sloveniji skrbi za nadzor?
V Sloveniji je varstvo podatkov zaupano Informacijski pooblaščenki, nadzor za poštene volitve pa Ministrstvu za javno upravo. Pri volitvah je potrebna obdelava številnih osebnih podatkov, kot so ime, naslov, datum rojstva, identifikacijska številka volilcev. Vsaka vsebina, z namenom manipulacije, zavajanja, da bi dosegli nek politični ali gospodarski cilj (npr. kot cilj šteje tudi ogrožanje zaupanja v demokratične institucije, procese in volitve ter vpliv na rezultate volitev) šteje za dezinformacijo.
Kakšna je razlika med lažno informacijo in dezinformacijo?
Lažne informacije so namerno ustvarjene, čustveno nabite, zavajajoče ali popolnoma izmišljene informacije, ki posnemajo obliko običajnih novic za namen pridobivanja finančne koristi ali politične manipulacije pridobivanja pozornosti. Dezinformacije so prav tako namerno napačne ali zavajajoče informacije, ki so namerno namenjene škodovanju posameznikom, organizacijam ali državam. Gre za širjenje laži z določenim namenom. Na drugi strani pa poznamo tudi nenamerne napake, ki jih vsebujejo napačne informacije, kjer pa ni nujno širjenje z namenom škodovanja, torej lahko gre za nenamerno napako.
Predobro, da bi bilo res?
Dezinformacije ogrožajo družbo, oslabijo demokracijo, izkrivljajo demokratično razpravo, otežujejo demokratično izbiro brez manipulacije in vse to so ključni razlogi, zaradi katerih se moramo pred vsakimi, tudi evropskimi volitvami boriti zoper njih. Pogosta metoda dezinformacij je tehnika napeljevanje ljudi, pri katerih vzbuja močna čustva (jeza, strah, ogorčenje). Takšne vsebine so bodisi predobre ali preslabe, da bi bile možne in to je običajno dovolj dober znak, ki naj nas opozori, da vsaj dvakrat premislimo, preden novico delimo.
Kaj nam je storiti?
Spremljati moramo novice, jih preveriti (vir, avtor, vsebina). V poštev pride denimo projekt v okviru Slovenske tiskovne agencije (STA) Ne/Ja ali projekt Razkrinkavanje v sklopu Oštra, Centra za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji. Podjetje Meta, ki ima v lasti Facebook in Instagram, je Oštro leta 2022 vključilo v svoj program preverjanja dejstev. Na voljo je tudi https://euvsdisinfo.eu/, kjer nas znotraj kategorije Evropske volitve, obveščajo o dezinformacijah in poučujejo o realnih podatkih, stanjih.
Ne glede na to, za katero stranko, kandidata se odločimo, pa je potrebno, da svojo voljo izrazimo na volitvah. Zato ne zamudi letošnjih evropskih volitev 9. junija.
Zavod PIP
Arhiv DOSTOP.si
