Vegetarijanstvo: vodnik za začetnike

Vsak začetek je težak. Dobra novica pa je, da to za vegetarijanstvo niti ni treba, da drži, še posebej, če se odločimo za počasen in enakomeren prehod.

Kakšne vrste prehranjevanja na rastlinski osnovi poznamo?

V današnjem svetu, ko je moderno in zelo sprejemljivo vse tisto, kar ni čisto tradicionalno, je tudi vrst prehranjevanja veliko. Ker čisto razumemo zmedo, ki lahko nastane zaradi vseh izrazov in novih pojmov bomo v nadaljevanju najprej razčistili to.

• Vegetarijanstvo: vegetarijanstvo temelji na tem, da ne uživamo mesa in mesnih izdelkov. Še vedno pa vegetarijanci uživajo mleko in jajca. Ampak pozor! V tem sklopu poznamo tudi lakto vegetarijance, ki uživajo mlečne izdelke, ne pa tudi jajc in ovo vegetarijance, ki jedo jajca, ne pa tudi mlečnih izdelkov.
• Veganstvo: vegani se prehranjujejo samo in izključno z izdelki rastlinskega izvora. To pomeni brez mesa, rib, jajc ali mlečnih izdelkov. Nekateri vegani se izogibajo tudi medu.
• Pesketarijanci: gre za obliko vegetarijanstva, vendar ta vrsta prehranjevanja vključuje tudi ribe.
• Na rastlinski osnovi: gre za bolj ohlapen okvir, imenovan tudi fleksitarijanec. Večinoma se osredotoča na rastlinsko hrano, občasno pa vključuje tudi majhne količine mlečnih izdelkov, jajc ali rib.

Zakaj poseči po zelenjavi in posledično vegetarijanstvu?

Vegetarijanstvo lahko ima svoje prednosti in slabosti. Pa poglejmo, katere prednosti nam ponuja.

• Lahko pomaga vzdrževati telesno težo. Ker so živila rastlinskega izvora pogosto manj kalorična kot živila živalskega izvora, z vegetarijanskim obrokom zaužijemo manj kalorij. Seveda pa ni pomembno, da je prehrana samo vegetarijanska, pač pa mora biti tudi pripravljena na zdrav način.
• Dobro za prebavo. Rastlinska prehrana pomaga napolniti naš mikrobiom z zdravimi bakterijami, kar bi lahko pripomoglo k zdravi telesni teži in boljšim ravnem sladkorja v krvi.
• Zmanjša tveganje za nastanek bolezni. Več rastlin in manj živalskih proizvodov uživamo, manjša je verjetnost, da bomo zboleli za sladkorno boleznijo tipa 2, srčnimi boleznimi in celo nekaterimi vrstami raka.
• Bolje za planet. Znano je, da je katerakoli oblika prehranjevanja, ki temelji na rastlinah, boljša za naše okolje. Če torej iščeš način prehranjevanja, ki bo bolj prijazen do okolja, je vegetarijanstvo zagotovo pravi korak.

Vodnik za vegetarijance začetnike

Seveda se lahko popolna sprememba prehrane in opustitev nekaterih živil zdita malce zastrašujoča. Vendar, kot že omenjeno, postati vegetarijanec niti ni tako težko, kot si morda mislimo. Ključno je postopno spreminjanje, pomiritev s samim seboj in pripravljenost, da se premaknemo nekoliko izven svojega območja udobja. Če pa te vse skupaj še vedno malce straši, lahko upoštevaš naslednje nasvete.

1. Blag prehod: nobeno pravilo ne pravi, da moraš čez noč preskočiti od vsejedca do 100-odstotnega vegetarijanca ali vegana. Začni postopoma, z uvajanjem brezmeznih krožnikov nekaj dni na teden in sčasoma bo vse lažje.
2. Poišči recepte, ki jih imaš rad: v roke ti bo zagotovo prišel kak nov recept, ampak vseeno naj ti ne bo odveč, da imaš na zalogi zelenjavne verzije svojih najljubših obrokov.
3. Pričakuj nepričakovano: žal ti moramo zaupati, da se boš kot vegetarijanec, še pogosteje pa kot vegan, znašel v situaciji, ko izbira hrane ne bo takšna, kot bi si jo želel. To se ponavadi zgodi na potovanjih okoli sveta, saj nekatere kulture še niso povsem pripravljene sprejeti diet, ki temeljijo na zelenjavi. Pa nič zato. Če se pozanimaš vnaprej, bo vse skupaj precej lažje.
4. Ne počuti se, kot da moraš iti na vse ali nič: ne pozabi, edina oseba, za katero to počneš, si ti sam. Ni konec sveta, če se vdaš hrepenenju po burgerju, ali domači goveji juhi. Vedno lahko začneš znova, le verjeti moraš vase.

Nekaj prijaznih prehranskih opomnikov

Le na hitro naj še omenimo, da lahko vegetarijanska in veganska prehrana zagotovita vsa potrebna hranila, ki jih potrebujemo, če le jemo raznoliko in zdravo hrano. Obstajajo pa nekateri vitamini in minerali, ki jih je nekoliko težje kot druge. Zato bodi pozoren, da jih zaužiješ dovolj. Posebej pozoren bodi na kalcij. Tega dobiš iz mlečnih izdelkov, sicer pa pomisli na obogateno rastlinsko mleko, sokove, kosmiče, tofu, mandlje in listnato zelenjavo. Potem je tukaj še vitamin D, ki ga najdeš v jajcih, obogatenem rastlinskem mleku, pomarančnem soku in žitaricah. Ne pozabi pa tudi na železo, ki se skriva v fižolu, jajcih, žitaricah in listnati zelenjavi.

DOSTOP.si / RM
Unsplash