Obsesivno fotografiranje ogroža naš spomin
Zanašanje na fotografije negativno vpliva na učinkovitost našega spomina.
Namesto, da bi ob vprašanju »Kaj si jedel včeraj?« za odgovorom pobrskali po spominu, podrsamo po galeriji in odgovor je pred nami.
Za številne pripadnike digitalne generacije je fotografiranje postalo nepogrešljiv del vsake izkušnje – če z zanosom ovekovečimo že vsakodnevne dogodke, kot je kosilo v restavraciji, je naša potreba po dokumentiranju dogajanja še toliko večja ob posebnih izkušnjah, denimo počitnicah, kjer z veseljem osvežimo naše Instagram profile, domov pa se vrnemo s stotinami fotografij, ki nam bodo v prihodnosti služile za #throwback objave. Sploh še potrebujemo prave spomine?
Popačena podoba preteklosti
Z osredotočanjem na proces fotografiranja smo manj prisotni v samem dogajanju, ki se nam bo posledično slabše vtisnilo v spomin. A dokler imamo fotografije z dogodka za osvežitev spomina, to ni težava, kajne? Žal nam fotografije vrnejo le vizualni spomin. Še vedno bomo težje priklicali, kaj je nekdo rekel ali kako smo se ob tem počutili. In ker smo ljudje osebnostno skupek vseh naših preteklih izkušenj in spominov, lahko spominjanje življenja skozi fotografije, na katerih radi igramo izboljšane različice samih sebe, popači našo samopodobo.
Kaj se zgodi s spominom, ko ga ne uporabljamo dovolj?
Lahko raba naših telefonov kot spominskih repozitorijev negativno vpliva na tistega, ki je vgrajen v naše možgane? Čeprav raba zunanjih predmetov za shranjevanja znanja nikakor ni nov koncept, temveč osnova vsake civilizacije, skozi zgodovino ljudje nikdar niso ohranjali takšnih količin podatkov, kot jih poskušamo danes. Vsak posameznik na oblakih shranjuje na tisoče ovekovečenih trenutkov – čez desetletje bi lahko imel povprečen najstnik na oblaku shranjene podrobnosti iz skoraj vsakega dne svojega življenja. Potreba po shranjevanju informacij v spomin je vse manjša, zaradi česar nenazadnje trpi tudi sam spomin. Za učinkovito delovanje potrebuje redno telovadbo – ker je te vse manj, postaja vse okornejši in ko ga naposled le potrebujemo (denimo za učenje), le s težavo shrani informacije.