Okolje

Onesnaženost okolja pomembno vpliva na zdravje ljudi

Zdravniki, ki spremljajo okoljske in zdravstvene teme, opozarjajo na huda bremena, ki jih ima onesnaženo okolje za zdravje prebivalcev. Prepričani so, da bi bilo s pravočasnim ukrepanjem posledic manj. Pozivajo k oblikovanju odgovornih okoljskih politik, ki najbolj ogroženih prebivalcev in območij ne bi obremenile z dodatnim onesnaževanjem.

Nevarne snovi, ki se ob sežigu nevarnih in nenevarnih odpadkov sproščajo v ozračje, so nevarne, lahko tudi rakotvorne. Pri ljudeh tako povzročajo rakave bolezni ter bolezni živčevja, srca in ožilja, motijo pa tudi plodnost in razvoj plodov. Zdravniki, ki spremljajo okoljsko problematiko, se zato borijo za bolj odgovorno okoljsko politiko.

Za vplive onesnaženega okolja so še veliko bolj dovzetni otroci, saj nimajo zrelega imunskega sistema, pljuča pa so zaradi rasti veliko bolj občutljiva. Poleg tega preživijo več časa na prostem, so bolj telesno aktivni in z dihanjem skozi usta vdihnejo več nevarnih snovi. Najnovejše ugotovitve celo kažejo, da je kar tretjina astme pri otrocih do 14. leta posledica onesnaženosti zraka s trdimi delci.

Nevarne snovi namreč delujejo že v zelo majhnih odmerkih, zato mejne vrednosti ne predstavljaja varnosti za ljudi. Skupni učinek več različnih nevarnih snovi pa je zagotovo še večji kot učinek posameznih. Izpuste je zato treba stalno spremljati z neodvisnimi meritvami, pri odločanju o sežigalnicah pa je treba upoštevati tudi posebnosti lokalnega prebivalstva zaradi že prisotnih kemikalij v okolju.

Problem Soške doline

Eno od takih obremenjenih območij je tudi srednja Soška dolina, kjer je Salonit Anhovo do leta 1996 proizvajal azbestne izdelke. Tam je že dolgo prisotna epidemija bolezni zaradi azbesta, ki pa se po toliko letih še ni izboljšala. Zaradi bolezni azbesta imajo ljudje prizadeta pljuča in težko dihajo, kašljajo in imajo bolečine v prsih. Pojavi se lahko celo mezoteliom ali pljučni rak, ki je sicer redek, a izredno agresiven rak. Prisoten pa je lahko že zaradi majhne izpostavljenosti azbestu.

Kljub najsodobnejšemu zdravljenju pa je preživetje teh bolnikov krajše od 18 mesecev. Od leta 1961 do 2016 so zabeležili 849 novih primerov mezeotekioma, pojavnost te bolezni pa je največja ravno v goriški regiji.

 STA
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close