V torkovem večeru je Ožuljeni jezik praznoval 8. rojstni dan. Že osem let (skoraj) vsak mesec ‘slamajo’ po mariborskih odrih, največkrat v Vetrinjskem dvoru, tu in tam pa tudi v Sodnem stolpu. V njihovem pestrem ustvarjanju jih ni ustavila niti korona, niti menjave vlade ali ekstremne podražitve v vseh aspektih življenja. Še vedno so tu. Polni zagona, ustvarjalnosti, novih podvigov in idej.
Veš, kaj je slam poezija?
Če slam poezijo povezuješ s čisto običajno obliko pesništva, si pihnil v prazno. Gre namreč za čisto posebno, skorajda povsem svobodno in precej novodobno obliko poezije. Pri slam poeziji gre za specifičen način odrskega izražanja skozi poezijo, ki zlasti med mladimi spodbuja ustvarjalnost, razmišljanje, diskusijo, druženje, socializacijo in samozavest.
Slamovske dogodke redno prirejajo v številnih slovenskih mestih (Maribor, Ptuj, Kamnik, Kranj, Celje, Ljubljana, Novo mesto), zato lahko v Sloveniji govorimo o dobro razviti slamovski sceni ali celo o slamovskem gibanju.
Pri slamovski poeziji govorimo o živosti, sočnosti in kritičnosti. Je poslušljiva, zlahka razumljiva in dostopna širšemu krogu poslušalcev (zdaj pa tudi bralcev). Izvaja se v živo in uspešno združuje elemente performansa, govorjenja, poezije in gledališča. Slamovsko poezijo avtorji pišejo z mislijo in ciljem izvajanja pred publiko, zato je pri vsebini izjemnega pomena performativni potencial pesmi. Za dogodke, na katerih se izvaja slam poezija je ponavadi značilno, da so tekmovalnega značaja.
Antologija Tri minute: prva slam antologija pri nas
Čeprav je za dogodke, na katerih se izvaja slam poezija značilno, da so tekmovalne narave, je bil v torkovem večeru tekmovalni aspekt izvzet. Kavarno Vetrinjskega dvora so namreč napolnili pesniki in pesnice, ki ustvarjajo slovensko slam sceno in so bili umeščeni v prvo slovensko slam antologijo Tri minute.
Ob izidu antologije je spretna voditeljica večera, Ajda Strajnar, najprej govorila z urednico antologije, Petro Kolmanič, ki pojav slamovske poezije aktivno spremlja in soustvarja že od začetka. Petra nas je za hipec popeljala po zgodovini slamovskega dogajanja po svetu in pri nas. Ob koncu se je zahvalila vsem avtorjem, ki so prispevali svoje pesmi za nastanek antologije.
Oder so nato zavzeli ustvarjalci, pesniki in pesnice. Voditeljica je z njimi klepetala o njihovih začetkih, dosežkih, preprekah in navdihu, obiskovalci pa smo mlade ustvarjalce tako spoznali še od bližje.
Prisluhnili smo lahko: Hani Bujanović Kokot, Anki Vidmar, Metki Zadravec, Maticu Ačku, Mišelu Ristovu, April Veselko, Neži Prah Seničar, Niki Gradišek, Nini Medved, Petri Kokol, Tomažu Lovrenku in Kristjanu Koželju. Seveda pa nas niso pustili ravnodušnih. Ustvarjalci so nas namreč razvajali tudi z interpretacijo svojih del in tako večeru dali piko na i.
Rebeka MIKŠA
Rebeka MIKŠA
