Kultura

Podeljene nagrade orion za presežke slovenskih avdiovizualnih del

AIPA (Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije) je z nocojšnjo podelitvijo nagrad orion že drugo leto zapored izpostavila presežke na področju slovenskih avdiovizualnih (AV) del.

Med nagrajenci tudi film Maribor Vijolč’ni

Nagrade orion, ki so poimenovane po enem najsvetlejših ozvezdij na nebu, so razdeljene v tri kategorije. V prvi kategoriji je bilo za najbolj gledana domača avdiovizualna dela v kabelski retransmisiji v letu 2021 znova podeljenih sedem nagrad zvezde oriona, za igralske dosežke v preteklem letu so bile podeljene tri nagrade najsvetlejša zvezda, za avtorsko drznost in ustvarjalno izvirnost slovenskih avdiovizualnih del v letu 2021 pa tri butnskale.

Prvo od sedmih zvezd oriona je dobila nadaljevanka Najini mostovi, katere najbolj gledano epizodo (33. epizoda tretje sezone) si je lani ogledalo 338.284 gledalcev. Drugo zvezdo oriona je dobila nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka, katere najbolj gledana epizoda Zlatovranka, 1. del, je pritegnila 332.352 gledalcev.

Tretjo zvezdo oriona je dobila nadaljevanka Sekirca v med. Prvo epizodo prve sezone omenjene nadaljevanke si je ogledalo 243.064 gledalcev. Četrta zvezda oriona je šla dokumentarnemu filmu Divja Slovenija, ki si ga je ogledalo 211.589 gledalcev, peto zvezdo oriona je dobil mladinski film Košarkar naj bo 2 (189.050 gledalcev). Šesto nadaljevanka Zelena Generacija – epizoda Vesela motika (188.534 gledalcev), sedmo pa film Maribor Vijolč’ni (118.469 gledalcev).

Za igralske dosežke nagrajeni Filačeva, Varga in Zemljič

Nagrade zvezde oriona temeljijo na merilu gledanosti, ki ga opravlja podjetje AGB Nielsen. Dobitnike ostalih nagrad je posebej izbrala strokovna žirija, ki so jo sestavljali kolumnist Leon Magdalenc (predsednik), publicistka Jedrt Jež Furlan, likovna umetnica Zora Stančič in arhitekt Boštjan Vuga.

Igralske dosežke je izbirala med omenjenimi sedmimi najbolj gledanimi AV deli. Podelila je tri nagrade najsvetlejša zvezda, ki so jih dobili Gaja Filač za vlogo v filmu Košarkar naj bo 2, Dario Varga za vlogo v nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka in Matej Zemljič za vlogo v nadaljevanki Najini mostovi. Uspešnosti avdiovizualnih del in njihove priljubljenosti si namreč ni mogoče predstavljati brez odličnih upodobitev igralk in igralcev in zato AIPA podeljuje omenjene tri enakovredne nagrade.

Nagrada butnskala manjšim avdiovizualnim prispevkom

Kot poudarjajo v AIPA, se v slovenskem avdiovizualnem prostoru dogajajo majhni čudeži, biseri, ki pa zaradi različnih razlogov morda ne beležijo rekordnih rezultatov, vendar so vsekakor vredni pozornosti. To so lahko manjši avdiovizualni prispevki v sklopu večjih oddaj, videospoti, reklamni oglasi ali pa zahtevnejša dela. To je nagrada brez omejitev in predsodkov, zato se imenuje butnskala. Žirija jo podeljuje za avdiovizualne dosežke, ki so v minulem letu pomenili (tak ali drugačen) opažen preboj, z vplivom na slovensko avdiovizualno pokrajino.

Pri nagradi butnskala, poimenovani po kultni radijski igri Emila Filipčiča in Marka Derganca ter filmu Francija Slaka, je žirija izbrala tri nagrajence. Nagrade butnskala so prejeli Mojca Dumančič za ustvarjanje dokumentarca V žrelu kapitala, Urška Djukić za kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje in Zoran Gabrijan, Miha Mlaker in Simon Pintar za serijo reklamnih spotov za podjetje Lesnina.

Zakaj so se v AIPA odločili za podeljevanje nagrad?

AIPA se ukvarja s kolektivnim uveljavljanjem avtorskih pravic za domače in tuje igralce, avtorje in producente avdiovizualnih del. Zato se jim zdi pomembno, da imamo slovenski uporabniki jasen in pozitiven odnos do slovenske avdiovizualne produkcije, ki je vedno večja in boljša, kot se morda zdi na prvi pogled. Zaradi narave svojega dela – predvsem zaradi odmerjanja avtorskih nadomestil iz naslova kabelske retransmisije – spremljajo tudi gledanost slovenskih avdiovizualnih del in so vedno znova pozitivno presenečeni nad meritvami.

Zato so prepričani, da je priljubljenost slovenske avdiovizualne ustvarjalnosti vredna medijske pozornosti, z vsakoletnimi nagradami pa jo želijo še okrepiti. Že dolgo ni več viktorjev in nekaterih podobnih nagrad, ki so počastile dosežke v avdiovizualnih medijih. Zato iskreno upajo, da bodo nagrade, ki jih podeljujejo, postale tradicionalne oz. da bodo pridobile odmevnost, ki si jih nagrajena slovenska avdiovizualna dela tudi zaslužijo.

AIPA
AIPA

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button