DeloŠtudentska politika

Poletje je čas študentskega dela – na kaj je treba paziti?

Poletje pogosto velja za čas počitniškega, v prvi vrsti študentskega dela. Tudi letos ni nič drugače, saj marsikatera panoga vsem znano pomanjkanje kadra poskuša krpati s študentsko delovno silo. Ker tudi pri občasnem  in začasnem delu dijakov in študentov pogosto prihaja do različnih kršitev, kot vsako leto Sindikat Mladi plus tudi letos objavlja nekaj pomembnih nasvetov, ki pridejo prav pri delu prek študentske napotnice.

Gre za eno od fleksibilnih, prekarnih oblik dela in je namenjena mladim, ki se šolajo in se želijo zaradi finančnih razlogov ter pridobivanja izkušenj vključiti v svet dela. Študentsko delo je začasno in občasno delo dijakov in študentov. Kljub temu, da zakonodaja nedvoumno ne določa, kaj začasno in občasno delo pomeni, pa naj bi šlo za dela, ki jih lahko opravljamo le za določen krajši čas ali občasno oziroma priložnostno. Prav začasnost in občasnost študentskega dela sta značilnosti, ki to delo ločita od rednega delovnega razmerja, ki temelji na pogodbi o zaposlitvi.

Kaj je pri vsem tem treba vedeti?

Na osem ur dela pripada vsakemu, ki dela prek študentske napotnice, pol ure odmora za malico. Pol ure je del njegovega delavnika in s tem plačanega delovnega časa. Če delaš krajši delovni čas, vendar najmanj štiri ure na dan, imaš pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, preživetim na delu. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najpozneje eno uro pred koncem delovnega časa. Delodajalec časa za odmor ne sme izvzeti iz seštevka ur, za katere kot (študentski) delavec oziroma delavka dobiš plačilo.

Delodajalec je dolžan zagotavljati varno in zdravju neškodljivo delovno okolje. To pomeni, da je v primeru poškodbe na delovnem mestu tudi odškodninsko odgovoren.

Pri študentskem delu se v določenih primerih lahko zgodi, da nimaš fiksnega plačila, ampak je to odvisno od na primer količine prodanih izdelkov. Če se človek znajde na takem delovnem mestu, ne sme pozabiti, da v Sloveniji od januarja 2022 za študentsko delo velja minimalna urna postavka 6,17 evra bruto (oziroma 5,21 evra neto (gre za nakazilo, ki ga prejmeš na svoj bančni račun)). Ta postavka predstavlja najnižje osnovno plačilo. Delodajalec plačilo sicer lahko spreminja, a le nad omenjeno vrednostjo – minimalno urno postavko ti mora namreč vedno zagotoviti.

Študentsko delo poteka na podlagi napotnice. To pomeni, da z njo in z izplačili prek nje dokazuješ, da si opravljal delo pri določenem delodajalcu. Ne pozabi shraniti svojega izvoda napotnice. Ker je študentsko delo torej v celoti urejeno na podlagi napotnice, ne potrebuješ nobene dodatne pogodbe z delodajalcem. Nikakor ne podpisuj dodatnih papirjev ali drugih dokumentov, s katerimi želi delodajalec določiti denimo trajanje dela, odpovedne roke in podobno.

Vsaka ura mora biti plačana preko napotnice

V okviru študentskega dela je nezakonito in problematično neplačano uvajanje. Če opravljaš delo brez podlage (v tem primeru brez študentske napotnice), gre preprosto za delo na črno. Ko pa je napotnica enkrat izdana, mora biti vsako opravljeno delo plačano.

Študentsko delo ne vsebuje nikakršnih varovalk, povezanih s trajanjem opravljanja dela – niti za delodajalce niti za študente oziroma dijake. To po eni strani pomeni, da lahko delodajalec delavcu oziroma delavki kadarkoli reče, da ga ne potrebuje več, hkrati pa lahko tudi ti brez posledic kadarkoli prekineš sodelovanje z delodajalcem. Ne gre nasedati izmišljotinam o odpovednih rokih in podobno – tega pri študentskem delu ni. Delodajalec mora tudi plačati vse opravljene ure dela do prenehanja sodelovanja.

Opozoriti velja tudi na problematično in nedovoljeno plačilo mimo študentske napotnice. Ko je študentska napotnica za delo izdana, mora biti vsaka ura dela plačana prek nje. Včasih delodajalci z izgovorom, da bodo študentje tako dobili več, denarja ne nakazujejo prek študentskega servisa, ampak ga denimo izplačujejo na roko. To velikokrat pomeni, da ti delodajalec enostavno ne plača. V tem primeru lahko ostaneš popolnoma brez plačila, saj ima tudi študentski servis zvezane roke in denarja ne more izterjati.

Ob težavah se obrni na Sindikat Mladi plus

Ob kakršnihkoli težavah ali kršitvah v povezavi s študentskim delom se lahko obrneš na Sindikat Mladi plus. Z veseljem bodo pomagali. Če se nočeš izpostaviti, bodo varovali tvojo anonimnost in se borili v tvojem imenu. Zato so tu sindikati. Da pomagajo delavkam in delavcem. V prvi vrsti so dosegljivi prek elektronske pošte, in sicer na info@mladiplus.si, ter na telefonski številki 041 262 390. Drugače jih lahko najdeš ter jim slediš tudi na FacebookuInstagramu in Twitterju, na njihov štirinajstdnevni novičnik pa se lahko naročiš tukaj.

Sindikat Mladi plus
Arhiv DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button