Znanost

Raziskovalci odkrili rešitev za igričarsko odvisnost

Ključ se skriva v reprogramiranju odvisnikovega odnosa do računalniških igric. Namesto popolne odpovedi je učinkovitejša postopna pogovorna terapija, kjer se zasvojenci naučijo preusmeriti svojo ljubezen do igric v manj zasvoljive aktivnosti.

Nemški raziskovalci so objavili novo raziskavo, ki bi lahko revolucionizirala naš pogled na zasvojenost z videoigrami. Odvisniki, ki so sodelovali v njihovi raziskavi, naj bi doživeli 70-odstotno zmanjšanje zasvojenosti. Predlagan potek zdravljenja ne vključuje psihiatričnih zdravil, prav tako pa odvisnikov ne želi popolnoma odvrniti od igranja. Namesto tega poskušajo vplivati na odvisnikov celosten odnos do računalniških iger. 

odvisnost od računalniških iger, zasvojenost, računalniške igre, zasvojenci, odvisniki, raziskava, raziskovalci, pomoč
Stroka si ni enotna niti v tem, ali je odvisnost od igranja iger bolezensko stanje ali ne.

Ali zasvojenost od igric sploh obstaja?

Strokovnjaki si se medtem še vedno niso enotni glede narave igričarske zasvojenosti – ali če ta sploh obstaja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je denimo komaj lani vključila zasvojenost z igrami na seznam bolezni. Priznanje, da je odvisnost od iger legitimna psihološka motnja, bi lahko pomagalo tisočim zasvojenim igralcem, da poiščejo pomoč.

Dosedanje raziskave o igričarski zasvojenosti so bile metodološko nepopolne. Uporabljale so majhne vzorce ali pa bile izvedene brez kontrolne skupine. “V nekaterih študijah ni bilo nobene nadzorne institucije, ki bi skrbela za zbrane podatke in je zagotovila neodvisno statistično analizo teh podatkov,” je za Vice nedavno povedal Kai W. Müller, eden od avtorjev raziskave. “V naši raziskavi smo si posebej prizadevali pri izogibanju vsem tem problemom, tako da smo imeli boljši metodološki pristop.”

Müller in njegovi soavtorji so raziskavo izvajali med letoma 2012 in 2017 v štirih ambulantah v Nemčiji in Avstriji. V raziskavi je sodelovalo 143 moških, ki so jih naključno razdelili v dve skupini – 72 so jih zdravili, 71 pa le nadzorovali. Na prvi skupini so raziskovalci uporabili spremenjeno obliko terapije kognitivnega vedenja (CBT), sestavljeno iz 15 tedenskih skupinskih sej in največ osmih individualnih srečanj, ki so potekala vsaka dva tedna. Cilj raziskovalcev ni bila abstinenca, temveč globlja sprememba odnosa zasvojencev do računalnikov, pametnih telefonov, interneta in iger. Odvisnost testnih subjektov se je po preteku testnega obdobja zmanjšala za okoli 70 odstotkov. 

odvisnost od računalniških iger, zasvojenost, računalniške igre, zasvojenci, odvisniki, raziskava, raziskovalci, pomoč
Testni subjekti so bili vsak teden del skupinske terapije.

Govorna terapija namesto popolne odpovedi igricam

Za lažji nadzor so raziskovalci izključili testne subjekte, ki so uživali psihiatrična zdravila, prav tako pa takšnih zdravil tudi sami niso uporabljali v procesu zdravljenja. Namesto tega so raziskovalci uporabili CBT – obliko govorne terapije, ki analizira perspektivo posameznega odvisnika in stremi k spremembi njegovih miselnih vzorcev. Pričeli so z izobraževanjem pacientov o mehanizmu in učinkih zasvojenosti z video igrami. Pacienti so vodili osebni dnevnik razlogov, zaradi katerih so igrali igre. V njem so pogosto navajali, kako so se počutili tik pred igranjem igrice. Nato so se na sejah naučili, kako to energijo opaziti vnaprej in jo pravočasno preusmeriti v koristnejšo aktivnost. 

Rezultati raziskave so še vedno pomanjkljivi, saj se je osredotočala izključno na moške. Kljub temu pa ponuja trdno zastavljeno alternativno rešitev, ki odvisnost nagovarja veliko učinkoviteje kot obstoječ pristop. 

 

 DOSTOP.si / KA
 Unsplash

Sorodni članki

Back to top button