TehnologijaZnanost

Robotka Frida bo pričela uvajanje v UKC Maribor na oddelkih za kirurgijo

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor začenjajo uvajati v klinično okolje robotko Frido. Po besedah vodje projekta HosmartAI Vojka Flisa gre za prvi humanoidni robot na svetu, ki ga bodo testirali v bolnišničnem okolju. Ob tem poudarja, da je robot namenjen pomoči zdravstvenemu osebju, nikakor pa ne njihovi nadomestitvi.

“V pametnih bolnišnicah pa bo umetna inteligenca dala osebju čas za bolnika”

“Že sedaj imamo robote v bolnišnicah, ki jih nihče ne opazi. Na primer v operacijski dvorani ali laboratorijski medicini. Konec koncev je avtomatski defibrilator, ki visi na steni, robot. Pojavi pa se vprašanje, kaj se zgodi, ko se pojavijo roboti, ki so podobni človeku. Takrat se pojavijo takšne in drugačne bojazni,” je na predstavitvi projekta novinarjem dejal Flis.

Frida se bo po trenutnih napovedih vključevala v delo na dveh oddelkih klinike za kirurgijo, in sicer oddelku za torakalno kirurgijo in kliničnem oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo. Lahko bo izvajala rutinske meritve, na primer temperature in krvnega tlaka, stalno nadzirala vitalne funkcije bolnika in nato podatke posredovala zdravniku ali medicinski sestri.

“Zelo pomembno dejstvo je, da zna ta robot sintetizirati in zbrati različne medicinske informacije, ki so bile doslej nezdružljive,” je pojasnil Flis. “Vse te podatke predstavi na viziti zdravstvenemu osebju in mu tako prihrani dragocen čas, da se lahko bolje posvetijo bolniku. Tisto, kar smo pri dosedanjih informacijskih tehnologijah videli, je bilo ravno obratno – računalniki so praviloma kradli čas za bolnika. V pametnih bolnišnicah pa bo umetna inteligenca dala osebju čas za bolnika. To je ključen namen uvajanja socialnih robotov v bolnišnice,” je dodal.

Obenem bo robotka komunicirala z bolnikom. Z njim se pogovarja v slovenskem jeziku, na primer o počutju in nato te podatke shranjuje. Bolniku lahko kaže dihalne in druge vaje ter mu pomaga dostopati do informacij na svetovnem spletu ali vzpostavljati stik na daljavo s svojci. To je uporabno še posebej pri starejših bolnikih.

Iz varnostnih razlogov je ob Fridi vedno nekdo, ki jo nadzoruje

Zaenkrat se bo robotka le uvajala, saj je klinično okolje zaradi svoje nepredvidljivosti zelo zahtevno okolje, predvidoma jeseni pa naj bi jo testirali pri prvih “pravih” bolnikih. “Frida se še vedno uči. Iz varnostnih razlogov ima za hrbtom vedno nekoga, ki pazi, kaj počne. Ko se bo dovolj dobro naučila, pa se bo lahko začel še drugi pilotski projekt, to je delo v nadzorovanem okolju z bolniki,” je povedal Flis.

Po njegovih besedah gre za enega zelo velikih evropskih raziskovalnih projektov na področju razvoja t.i. pametnih bolnišnic. Pomemben vidik tega projekta je namreč tudi preučevanje, kako se ljudje, tako bolniki kot zaposleni v bolnišnicah, odzivajo na humanoidne robote. “Človeška psihologija je nenavadna. Robotov, ki so že v bolnišničnem okolju in nimajo humanoidne oblike, ne opazimo. Čim pride takšen s humanoidno obliko, pa se stvari iz psihološkega zornega kota spremenijo,” je povedal.

Slovensko umetno inteligenco za robot, ki je sicer francoske izdelave, so zasnovali na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (Feri). “Delamo na področju komunikacije in avtonomije,” je pojasnil Izidor Mlakar z omenjene fakultete.

“V prvi fazi v kliničnem okolju se robot uči okolja, osebje pa se navaja na robota. Nekje konec septembra pa računamo, da začnemo s prvo fazo študije, kjer bomo robota najprej skušali testirati med vizito. Začeli bomo v eni bolniški sobi s štirimi pacienti,” je dodal.

V projektu sodeluje tudi oddelek za psihologijo mariborske filozofske fakultete, ki spremlja zadevo s psihološkega vidika.

Skupna vrednost projekta HosmartAI je okoli 10 milijonov evrov, od tega okoli 900.000 evrov pripade UKC Maribor in univerzi. V prihodnje načrtujejo, da Frida dobi še partnerja Smiljana.

STA
Arhiv DOSTOP.si

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button