Bivanje

Stanovanjska problematika mladih je pereč problem

Predstavniki mladih trdijo, da vladna stran na področju stanovanjske problematike mladih reagira prepočasi, obljube o prihodnjih rešitvah pa niso dovolj. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo pa odgovarja, da danes konkretnih rešitev niso dorekli, so pa predstavili strategijo za to področje.

Pot mladih do ureditve stanovanjskega problema je težavna. Konkretnih ukrepov pa je malo, sta poudarila predstavnika mladih na svetu vlade za mladino. Predsednik Študentske organizacije Slovenije Klemen Peran je opozoril na pomanjkanje dogovorov in odločitev. “Dogovorili smo se bolj malo ali pa bolj praktično nič. Vedno znova prestavljamo vsebinske odločitve na naslednje seje,” je kritičen Peran.

Pomanjkanje konkretnih ukrepov, predvsem pri reševanju stanovanjske problematike, pa je izpostavil tudi podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS) za mladinske politike Jaka Matičič. “Stanje je alarmantno predvsem zato, ker med prioritetami vlade niti vohati ne moremo kakšnih konkretnih ukrepov na področju reševanja te problematike, kaj šele da bi dejansko tudi videli, kakšne konkretne ukrepe,” je povedal.

Stanovanjska problematika mladih je problem

Želi si, da bi imeli predstavnike, ki bi lahko potrdili izvajanje konkretnih ukrepov. “Dobivamo zgolj prazne obljube, ki bodo nekoč nekje realizirane. S tem se mladi preprosto ne moremo zadovoljiti,” je poudaril Matičič in dodal, da MSS ministrstvom in svetu vlade za mladino večkrat predstavlja konkretne predloge.

Jernej Pikalo: o konkretnih ukrepih se še niso dogovorili

Na pozive MSS vladi glede stanovanjske problematike je spomnil tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo. O konkretnih ukrepih se po njegovih pojasnilih še niso dogovorili. Ministrstvo za okolje in prostor je predstavilo strategije ter projekte, ki so že v teku. “Vključujoč nov stanovanjski zakon in vse tisto, kar bo omogočilo prestrukturiranje v smeri več stanovanj za mlade,” je povedal Pikalo.

“Sem pa jaz kot tisti, ki je odgovoren za mladino, prevzel tudi to dolžnost. Da bom na vladi sprožil to problematiko. Kajti to je nekaj, kar mislim, da moramo, tudi v smislu sodelovanja med generacijami sprožiti čim prej. Kajti mladi so v nezavidljivi situaciji, situacija ni rožnata. Tu je treba še veliko napora,” je še pojasnil Pikalo.

Prav počasne spremembe in neuresničene obljube pa bi lahko botrovale tudi nizki udeležbi mladih na volitvah. “Težava je, da mladi trenutno konvencionalnih oblik participacije na volitvah in referendumih ne prepoznavajo kot nekaj, kar bi prispevalo k izboljšanju njihovega položaja,” meni Matičič.

Svet vlade za mladino je v okviru razprave o participaciji mladih med drugim razpravljal tudi o uvedbi e-volitev in znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice na 16 let. “Tukaj nam je prav prišel imput Državne volilne komisije in ministrstva za javno upravo, kajti oni so tisti, ki na eni strani izvajajo volitve in seveda na drugi strani določajo pogoje teh volitev,” je pojasnil.

“Pogovarjali smo se o participaciji mladih na volitvah, kjer smo poslušali daljše moraliziranje s strani direktorja Državne volilne komisije,” je poudaril Peran.

Matičič je še opozoril na nujnost sprememb za aktivno sodelovanje mladih. “Ko se več let kot mlad človek zavzemaš za spremembe, teh sprememb pa ni, sam slej ko prej obupaš ali pa odrasteš.”

 

 STA
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close