Okolje

Strategija ‘od vil do vilic’

Zagotovitev cenovno dostopne in trajnostne hrane za državljane EU, boj proti podnebnim spremembam, varstvo okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti, primeren gospodarski donos v prehranski verigi, povečanje ekološkega kmetijstva. Vse to je temelj evropskega zelenega dogovora.

Kaj je lokalna trajnostna oskrba s hrano?

Lokalna trajnostna oskrba s hrano pomeni lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno oz. ekološko proizvedene zdrave (visoko kakovostne in varne) hrane, ki je fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in porabljena na lokalnih trgih. Evropska unija zagotavlja zaščito proizvodov na svojem geografskem območju, deluje pa tudi na mednarodni ravni, da bi zaščitila pristnost in zagotovila priznavanje kakovostnih evropskih proizvodov po vsem svetu.

Ekološka samooskrba zagotavlja trajnostno ohranjanje zdravja, tal, ekosistemov in ljudi. S tem sledi naravnim metodam in kroženju snovi v naravi. Temelji na ekoloških procesih, biološki raznovrstnosti in ciklih, prilagojenih na lokalne razmere. Hkrati pa se izogiba vnosom snovi, ki imajo škodljive vplive na zdravje ljudi in na okolje. Uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov ter različnih regulatorjev rasti, ni dovoljena.

Trajnostna prehranska samooskrba v pri nas in v EU

V Sloveniji pridelamo za svoje potrebe le okoli 35 % hrane. Največja težava majhne samooskrbe je ta, da se pri pojavu podnebnih sprememb (suša, poplave, pozebe) in sprememb na naftnem trgu, ki bi lahko omejile pritok hrane v državo, lahko zgodi, da bomo zelo odvisni od uvožene hrane.

Dejstvo je, da je povpraševanje po lokalno pridelani, sledljivi, zdravi in kakovostni hrani vse večje. V nasprotju s tem pa lahko v trgovinah najdemo večinoma le uvoženo sadje in zelenjavo. Domače podeželje in kmetijstvo pa zaradi tega ostajata neizkoriščen potencial.

Koronavirusna kriza je celotno EU opomnila, kako pomembno je vzpostaviti zanesljiv in odporen prehranski sistem. Sistem, ki lahko državljanom v vseh okoliščinah zagotovi dostop do zadostne količine cenovno dostopne hrane. Opomnila nas je na povezavo med zdravjem, ekosistemom, dobavnimi verigami, porabo in mejami zmogljivosti našega planeta.

V središču evropskega zelenega dogovora sta tako dve temeljni strategiji ‘od vil do vilic’ in strategija za biotsko raznovrstnost ‘Vrnimo naravo v naša življenja.’, ki predstavljata ključni del za oblikovanje ugodnega prehranskega okolja, v katerem bo lažje izbrati zdrave in trajnostne načine prehranjevanja, ki pozitivno vplivajo na zdravje in kakovost življenja potrošnikov ter zmanjšujejo z zdravjem povezane stroške družbe.

Prehod na trajnostni prehranski sistem lahko prinese okoljske, zdravstvene, socialne in gospodarske koristi. Obenem lahko zagotovi, da bomo z okrevanjem po krizi skupaj stopili na trajnostno pot.

Kako lahko sami prispevate k povečanju trajnostne lokalne prehranske samooskrbe?

'od vil do vilic', trajnostna oskrba, EU, hrana, Zavod PIP

  • Kupujte kvalitetno hrano od malih pridelovalcev v vaši lokalni okolici.
  • Povezujte se v mreže trajnostnih pridelovalcev in potrošnikov.
  • Vključite se v partnersko kmetovanje.
  • Sodelujte pri organiziranju kratkih tržnih verig, npr. zelenih zabojčkov, košarice sadja ipd.
  • Pridelajte si sami doma svojo zdravo hrano.
  • Bodite informirani in informirajte ostale.
  • Bodite dober zgled.

Prehranska samooskrba je čedalje večji temelj zdravega, varnega in kakovostnega načina življenja. Zato je skrajni čas, da se zanjo odločite in da jo vsi skupaj dosežemo.

Ali ste vedeli, da imajo ekološka živila rastlinskega izvora 4-5 krat manjšo vsebnost pesticidov v primerjavi z živili konvencionalne pridelave?

Koliko hrane se zavrže?

'od vil do vilic', trajnostna oskrba, EU, hrana, Zavod PIP

Po statističnih podatkih je v letu 2018 vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane. Vse odpadne hrane, ki smo jo v Sloveniji povzročili v 2018, je bilo skoraj 139.900 ton. Ta količina bi bila lahko precej manjša, če bi bil naš odnos do hrane drugačen in bi poskrbeli, da hrana ne bi pristala med odpadki.

Tako kot v prejšnjih letih je tudi v 2018 več kot polovica odpadne hrane nastala v gospodinjstvih. Govora je o 52 % ali skoraj 73.200 ton. Tretjina odpadne hrane (skoraj 42.100 ton) je nastala v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana. Sem štejemo npr. šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele itd. Desetina odpadne hrane (okoli 13.800 ton) je nastala v distribuciji in trgovinah z živili. Vzrok so poškodbe pri transportu, nepravilno skladiščenje, pretečen roka uporabe itd.

Ker ekološka hrana ni zgolj trend, ampak nujen in nepogrešljiv temelj zdrave družbe, kot tudi okolja smo na Informacijski točki Europe Direct Podravje skupaj z Združenjem ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica v torek 23.06.2020 organizirali Ekološko tržnico: Od vil do vilic  v Mercator centru Tabor, Maribor. Na stojnici smo mimoidoče  informirali o strategiji ‘od vil do vilic’, prehranski trajnosti in z njima nepogrešljivo povezanih lokalnih ekoloških pridelovalcih. Najbolj radovedne pa smo učili kako iz odpadne zelenjave pridelati novo sadiko zelenjave, kar doma v okrasnem lončku.  Na tržnici nikakor ni manjkalo dobrot lokalnih kmetij iz Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica. Kmetije, ki s svojo obliko in načinom kmetovanja spoštujejo naravne življenjske cikle, minimizirajo človekov vpliv na okolje in obratujejo tako naravno, kot je mogoče.

 

 Europe Direct Podravje
 Pixabay, Zavod PIP

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close