Svetovni dan duševnega zdravja, letos za preprečevanje samomora
Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, se letos osredotoča na ozaveščanje o duševnem zdravju. Hkrati poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev.
10. oktobra obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, ki letos v ospredje postavlja preprečevanje samomora kot pomembnega izziva po vsem svetu. Dobro duševno zdravje je temelj zdravja, posledično pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja vseh ljudi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zato izvajajo številne aktivnosti in preventivne programe na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora.
Stopnja umrljivosti zaradi samomora se je v zadnjih desetletjih v Sloveniji znižala za več kot 30 %. Vendar se po številu samomorov na 100.000 prebivalcev še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje.
Pomembna je vsakodnevna skrb za duševno zdravje
Kar polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo kadarkoli v življenju, se začne že do 14. leta starosti, a jih žal v začetku pogosto spregledamo. Skrb za duševno zdravje je zato pomembna ves čas in tekom celotnega življenja, še posebej pri otrocih in mladostnikih.
Krepitev duševnega zdravja pomeni pozitiven in realen odnos do sebe in drugih, samospoštovanje in dobre medosebne odnose. V ospredju je tudi krepitev psihične odpornosti, sposobnosti posameznika, da se uspešno sooča s stresom in obvladuje težave. S krepitvijo duševnega zdravja preprečujemo pojav številnih duševnih težav in motenj, prav tako pa preprečujemo enega pomembnejših javnozdravstvenih problemov – samomor.
Ljudje z duševnimi motnjami pogosto ne poiščejo pomoči
Krepitev duševnega zdravja se dosega celotne družbe, ne le zdravstva. Velikokrat je ob duševnih motnjah prisotna tudi stigma okolja, ki je pogosto posledica nezadostnega poznavanja ozadja duševnih bolezni in med drugim ljudem onemogoča, da poiščejo pomoč.
Zaradi samomora v Sloveniji umre letno skoraj 400 ljudi, pri čemer so samomori pri moških tri- do štirikrat pogostejši kot pri ženskah. V obdobju izvajanja Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028 bodo aktivnosti usmerjene predvsem v omejevanje dostopnosti do sredstev za samomor, zmanjševanje porabe alkohola, zgodnji identifikaciji ogroženih oseb, zagotavljanje dostopnosti do pomoči in dvigu ozaveščenosti in pismenosti na področju duševnega zdravja, s poudarkom na samomoru.
Pomoč ob pojavu duševnih motenj ali mislih o samomoru je že danes moč najti v zdravstvenih domovih po Sloveniji, kjer se s pomočjo delavnic sodelujoči soočajo s simptomi stresa, depresije in anksioznosti. Viri pomoči so različni, pregledaš pa lahko tudi kaj ti ponujajo aktivnosti v lokalnem okolju.
Kmalu pa bo posameznik pomoč lahko dobil tudi v Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) ter Centrih za duševno zdravje odraslih (CDZO).
