PrehranaSpekterZdravje

Tretjič zaplavajo v rujni kapljici

Bliža se poletje in močno zimsko hrano smo zamenjali za lahke in sveže poletne jedi. Ko odhajamo na zasluženo počivanje in uživanje ob morskem zraku, velikokrat zamenjamo tudi hrano.

Privoščimo si ribe in morske jedi, saj nam je nekako logično, da so ob morju ribe sveže in bolj okusne. K temu pa prispeva še idiličen ambient – morski zrak in klape.

Po priporočilih ministrstva za zdravje bi moral vsak tedensko zaužiti 300 gramov rib, mi pa jih v povprečju zaužijemo le 70 gramov. Zdi se, da kar nekako pozabimo nanje, priznam, tudi jaz. Največkrat se na naših krožnikih znajde tuna, ki pa ni med najbolj zdravimi. A izbira rib je več kot pestra in obilna, le malo je treba povprašati za nasvete in eksperimentirati.

Sladke in slane

V osnovi delimo ribe na sladkovodne in morske ribe. Velikokrat pa z ribami povežemo še drugo morsko hrano, kot so morski sadeži, školjke in alge, ki jih uporabljamo v prehrani. Med sladkovodne ribe spadajo postrvi, šarenka, lipan, smuč, ščuka, som in druge. Delimo jih na ribe iz odprtih vod in ribe iz ribnikov. So lahko prebavljive in bogate z vitamini in minerali (kalcij, magnezij, fosfor, vitamin B 12, A in D).

Morske ribe so bogate z jodom in selenom. Sardele, skuše, orada, tuna, morski pes in še mnoge druge so njihove predstavnice. Posebnež med ribami pa je losos, ki večino svojega življenja preživi v morskih vodah, razmnožuje pa se v rekah, ki se izlivajo v morje in oceane.

Ribič, ribič me je ujel …

Slovenska zakonodaja ureja tudi področje ribolova. V Uradnem listu Republike Slovenije št. 115/2006 je zapisano, kako se pridobi dovoljenje za ribolov, navedena so območja, kjer je ribolov prepovedan, opredeljena so gojišča in nabiranje školjk. V pravilniku so določena tudi pravila za športni ribolov. V zadnjem času pa je območje, kjer slovenski ribiči lahko lovijo, pereča tema, ki zaostruje odnose med nami in Hrvati. Pri prodaji rib je treba navesti ribolovno območje, v primeru, da ribe niso gojene. Navede se oznaka FAO in številka območja.

Slovenski ribiči lovijo v območju FAO 37.2.1.

Poleti imajo ribiči težave s hlajenjem. Takoj po ulovu morajo namreč ribe v sode z ledom, ker so zelo hitro pokvarljive. Zaradi tega je lov pozimi nekoliko lažji, ribe pa so pozimi tudi kakovostnejše, saj vsebujejo nekoliko več maščob. Te maščobe pa so tiste, ki jih želimo na svojem jedilniku.

Le ena tretjina Slovencev tedensko uživa ribe

Žal nam ribe za kosilo niso tako samoumevne kot pivo s prijatelji. A smo se izboljšali: leta 1992 je povprečen Slovenec pojedel le 4 kilograme rib, leta 2013 pa že 11 kilogramov (FAOSTAT). Med povprečne Slovence ne morem šteti polovice svoje družine – zrezek ima še vedno prednost pred ribo.

Zdrave ribe, nevarne ribe

So dober vir beljakovin, zdravih maščob (maščobne kisline omega-3), vitaminov in mineralov. Vsebnost teh snovi je odvisna od vrste rib, variira pa tudi med letnimi časi: jeseni so ribe najbolj mastne, medtem ko spomladi najmanj (NIJZ 2018), da, kot neki medvedi. Ribe ščitijo pred boleznimi srca in ožilja in so hrana za možgane. Jod, ki ga vsebujejo morske ribe, pa je pomemben za delovanje ščitnice.

Prednost pri uživanju rib naj imajo majhne ribe. Te so na začetku prehranjevalne verige in vsebujejo najmanj težkih kovin in drugih škodljivih snovi. Ravno prve so tiste, zaradi katerih obstajajo omejitve pri uživanju rib. Živo srebro in svinec sta tista dva elementa, ki se najpogosteje nahajata v tunini, morskem psu in skuši. Zaradi tega lahko te ribe uživamo maksimalno dvakrat tedensko. Prav tako pa te vrste rib niso priporočljive za nosečnice, saj lahko poškodujejo nerojenega otroka.

Je tuna res tuna?

Kaj so potvorbe? Gre za zavajanje kupcev in prikrivanje resničnega porekla hrane, pa naj bodo to ribe, konzervirana hrana ali viski. Ribe so drugo najbolj potvorjeno živilo. Na prvem mestu kraljuje olivno olje. Pogosto gre za zamenjavo dragih rib s poceni ribami. Tako si trgovci manejo roke z mastnimi zaslužki, kupci in gostje pa smo prepeljani žejni čez vodo.

Stockfish nosi oznako zaščitenega geografskega porekla.

Večinoma zavajanja ne opazimo. Kupujemo poceni tunino, a to so pogosto cenejše vrste rib. Losos je velikokrat barvan, njegovo poreklo pa v resnici ni divje, ampak je gojen. Za ugotavljanje zavajanja in potvorb se uporabljajo DNK-analize, ki sicer niso tako poceni, a so jih inšpektorji za Varno hrano primorani uporabljati, da lahko zagotavljajo varna živila.

Pred nakupom

Preden v ribarnici ali v večjih trgovinah kupimo ribe, se je treba prepričati o svežini rib. Na nacionalnem portalu o prehrani Prehrana.si dajejo nekaj nasvetov za tiste, ki smo nevešči kupovanja rib in ocenjevanja, ali je riba res sveža. Kot je značilno za pokvarjeno hrano, lahko tudi nesveže ribe zaudarjajo (in sicer močneje kot običajno). Pozorni moramo biti tudi na izbuljene oči in zaprte živo rdeče škrge, kot je značilno za sveže ribe. Te so živih in svetlih, sijočih barv.

Ker losos potrebuje kar tri leta, preden se znajde na naših krožnikih, so mu za znanstvene raziskave vnesli gen za hitrejšo rast.

Zamrznjene ribe ne smejo imeti velikih kristalov na površini. To namreč pomeni, da so že bile vsaj enkrat delno ali v celoti odmrznjene in ponovno zamrznjene. Priporoča pa se tudi uporaba hladilne torbe, ko gremo po nakupih rib. Tako se prepreči njihov hitri kvar in ohranijo svežino.

Hop v lonec in na krožnik

Pomembno je, da ob pripravi rib pazimo na higieno in da se poti surovih in toplotno obdelanih rib ne križajo. Lahko jih mariniramo v limonovem soku ali kisu, dodamo različne začimbe (česen, peteršilj, drobnjak), da ubijemo njihov značilni vonj. Ribe čim prej po pripravi pospravimo, saj so najboljše sveže.

Tradicija v kulinariki

Mnoge države imajo v svoji kulinariki jedi iz rib. Kar spomnimo se na znameniti »fish and chips«, ki je razširjen po britanskem otočju. Postali pa so tudi pravi mojstri v pripravljanju krompirčka, ki ne sme biti ne pretanek ne predebel. Na Irskem je doma tudi znamenita ribja kremna juha – fish chowder, za katero dodajam tudi tradicionalen irski recept. Priznam, da je to nekaj, kar preprosto morate poskusiti, če boste kdaj obiskali to zeleno deželo.

Največ rib pojedo na Maldivih, kar 166 kilogramov na prebivalca na leto, drugi pa so Islandci z »borimi« 90 kilogrami.

Japonci imajo suši. Tega je kar nekaj vrst – nigiri, gunkan, maki … Med sestavinami sta tudi surovi ali dimljeni losos oziroma tunina. Nadevamo ga lahko tudi s kozicami, vse skupaj pa je ovito v alge.

Na severu Evrope poznajo surströmming oziroma kisli slanik. Gre za fermentirano ribo, ki ima zelo izrazit in močen vonj. Pravijo, da je odličnega okusa, a si ga marsikdo zaradi neprijetnega vonja ne upa poskusiti. V Skandinaviji so že v 13. stoletju začeli s sušenjem polenovk. Poznamo dve različici – clipfish in stockfish. Clipfish so soljene ribe, sušene na zraku, stockfish pa le sušene, brez dodane soli. Sušijo jih med februarjem in majem, ko temperature niso prenizke, količina dežja pa je ravno pravšnja, da je zagotovljeno dobro sušenje. Preden tako sušene ribe uporabimo v kuhinji, jih dva do štiri dni namakamo.

Fish and chips je postala zelo priljubljena jed med prvo svetovno vojno.

Recept za tradicionalno ribjo juho, ki sem ga obljubljala, sem dobila iz Irske od dobre prijateljice Amy, da bodo ribe na križniku še v kakšni drugi obliki kot samo fileji. In ne pozabite, riba mora trikrat plavati – v vodi, ko se kuha in ko je ob kulinaričnih užitkih zalita z dobro rujno kapljico.

Recept za ribjo kremno juho iz Irske (za 4 osebe)

Okusna ribja kremna juha.
Okusna ribja kremna juha.

• 6 srednje velikih krompirjev, narezanih na kocke
• 500 ml mleka • 2 korenčka, narezana na kolobarje
• 400 g rib, narezanih na kocke – losos, bele ribe, dimljeni oslič
• čebula, česen
• žlička masla
• peteršilj in sol
• 100 ml smetane za kuhanje

Eno tretjino krompirja kuhamo v vodi do mehkega. Ostali krompir kuhamo v mleku 10 minut in dodamo korenček ter ribe. Kuhamo še nekaj minut in odstavimo. Krompir, ki smo ga kuhali v vodi, zmešamo z nekaj žlicami mleka, maslom in zmečkamo v gladko pasto. Čebulo in česen popražimo in dodamo v juho iz krompirja, korenčka in rib. Zmečkan krompir zamešamo v juho, da se zgosti. Vse skupaj počasi kuhljamo na nizkem ognju še 10 do 15 minut. Na koncu dodamo še smetano in peteršilj ter uživamo v kremastem okusu. Preprosto!

Ostalo vsebino iz revije Spekter, junij 2018 lahko najdeš v spletni čitalnici.

 

https://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGDominika KLAVŽ
https://i0.wp.com/www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPG?w=780splet (vir)

Oceni članek

User Rating: Be the first one !

Sorodni članki

Back to top button