Okolje

V Ljubljani se je prvič skotil mladič – mačji panda Bambu

V soboto po vsem svetu obeležujemo mednarodni dan mačjih pand. V Živalskem vrtu Ljubljana ga bodo praznovali na najlepši možen način, s predstavitvijo prvega v tem živalskem vrtu skotenega mladiča, ki je prav te dni začel kukati iz gnezda. Mladiček, ki so mu dali ime Bambu, je osrečil mačji pandi Magu in Mauka, njegov spol pa še ni znan.

Bambu je bil presenečenje za oskrbnike

Kot so v sporočilu za javnost zapisali v Živalskem vrtu Ljubljana, se je mačji panda Bambu skotil junija, kar je bilo za zaposlene lepo presenečenje in izziv. Mačje pande so namreč izredno občutljive na celo vrsto dejavnikov, tudi na rekordne temperature. V živalskem vrtu so jim zato uredili dodatno hlajenje z megljenjem. Občutljivost vrste in neizkušenost para je tudi razlog, da veterinar še ni obiskal mladiča Bambuja, zato tudi njegov spol zaenkrat še ni znan.

Mačji panda živi v visokogorskih listnatih gozdovih vzhodne Himalaje z bambusno podrastjo. Pred pogledi plenilcev navzgor jih varuje črno obarvan trebuh, rdeča barva pa jih dobro skriva med debli, obraščenimi z rdečkastimi mahovi ter belimi lišaji. Mladiči so nebogljeni, slepi, prekriva pa jih siva dlaka. Večino dneva prespijo. Spregledajo po 18 dneh, dlako, podobno staršem, ki jih pomaga prikriti v naravnem okolju, pa dobijo šele pri treh mesecih, ko pričnejo zapuščati gnezdo.

| Bambu
| Bambu

    Pomagaj mačjim pandam

    V ljubljanskem živalskem vrtu so ponosni tudi na dosežke znanstveno raziskovalne skupine ZOO Ljubljana, ki je kot koordinator in pobudnik raziskav naredila pionirski korak v smeri raziskovanja doslej neznanega virusnega povzročitelja bolezni mačjih pand. ZOO Ljubljana je namreč pobudnik in koordinator projekta Red Panda Amdoparvovirus. V sodelovanju z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani in UC Davis v Kaliforniji ugotavljajo prisotnost in vpliv virusa na populacijo mačjih pand v živalskih vrtovih po Evropi.

    V ZOO Ljubljana ob tem vse ljubitelje pand vabijo, da se pridružijo njihovim aktivnostim za ohranitev teh živali. Prispevajo lahko z donacijo v pandin hranilnik ob vhodu v živalski vrt, z nakupom v spletni trgovini, ali pa prispevate po en evro za en grmiček bambusa.

    Čeprav mačje pande poznamo šele slabih 200 let, so danes močno ogrožene. V naravi jih je ohranjenih le okrog 10.000, so še navedli.

    STA
    ZOO (Robi Flere, Jana Štiftar)

    Sorodni članki

    Back to top button