Vsakih 40 sekund zaradi samomora umre oseba
V svetu zaradi samomora vsakih 40 sekund umre ena oseba. Samo v Sloveniji si je lani življenje vzelo več kot 350 oseb. Svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga zaznamujemo danes, z geslom Skupaj za preprečevanje samomora opozarja, da je samomore v veliki meri mogoče preprečiti, je pa za to potrebno pravočasno ukrepanje in sodelovanje mnogih.
Skupaj za preprečevanje samomora
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsako leto naredi samomor 800.000 ljudi. Samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) se je med letoma 2010 in 2016 nekoliko zmanjšal. V letu 2016 je bilo na svetovni ravni zabeleženih 10,5 samomorov na 100.000 prebivalcev. Vendar pa je število umrlih zaradi vse večjega svetovnega prebivalstva ostalo podobno.
Pripni si rumeno oranžno pentljo in pokaži solidarnost vsem, ki jih je samomor na kakršenkoli način prizadel.
“Kljub napredku še vedno vsakih 40 sekund zaradi samomora umre ena oseba,” opozarja generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. Poudarja, da je vsaka smrt tragedija za družino, prijatelje in sodelavce. Vse države pa je pozival, da v nacionalne zdravstvene in izobraževalne programe na trajnosten način vključijo preizkušene strategije preprečevanja samomorov.
Slovenija je nad povprečjem
V Sloveniji smo po številu samomorov nad evropskim povprečjem: lani je bilo 17,08 smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev. Vendar pa v zadnjih dvajsetih letih beležimo upadanje števila samomorov, in sicer za približno 30 odstotkov. Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v letu 2018, je najnižji od leta 1965 naprej.
Trend upadanja je opazen v praktično vseh starostnih skupinah. So pa bolj ogrožene regije na vzhodu, kar sovpada tudi z razlikami v kazalnikih duševnega zdravja. Samomorov je med moškimi približno štirikrat več kot med ženskami. Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 353 oseb, od tega 274 moških in 79 žensk.
Mladi ohranjajo kritično stališče do samomora
Program To sem jaz je usmerjen v krepitev duševnega zdravja in psihične odpornosti pri otrocih in mladostnikih in se v obliki delavnic izvaja v šolskem okolju. S spletno svetovalnico www.tosemjaz.net pa omogoča mladim anonimen, javen, brezplačen in hiter dostop do strokovnega nasveta.
Odnos mladih do samomora so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) raziskali tudi v sklopu kvalitativne raziskave, v kateri so opravili vsebinsko analizo maturitetnih esejev iz leta 2017 z naslovom Samomor kot izstop iz kolesja sistema. Večina dijakov ohranja kritično distanco do vsebine, manjšina pa je izražala bolj zaskrbljujoča stališča.
NIJZ pri izvajanju svetovalnega programa za odrasle že vrsto let sodeluje s Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora ter Centrom za psihološko svetovanje POSVET.
Rumeno oranžna pentlja
Za ozaveščanje o samomoru se v mednarodni skupnosti že nekaj let uporablja rumeno-oranžna pentlja. Je simbol zavedanja, da samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem, je znak podpore preventivnim prizadevanjem na tem področju, predvsem pa je znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor na kakršenkoli način prizadel.
V znak podpore si lahko pripneš rumeno oranžno pentljo.
Prav tako se bo nadaljevala tudi mednarodna akcija “Prekolesarimo svet“, ki je bila uspešna že v preteklih letih.
STA, NIJZ
