Za lenobo je kriva evolucija

Zakaj je tako težko zapustiti kavč in se odpraviti v telovadnico? Eden izmed dejavnikov je zagotovo pomanjkanje volje, drug zelo pomemben dejavnik pa je evolucija. Tvoji možgani so se v procesu evolucije naučili, kako naj zmanjšajo trud, ki ga vložijo v neko delo. Do takega zaključka so prišli raziskovalci iz Univerze v Ženevi in Bolnišnične univerze v Ženevi, ko so preučevali nevronsko dejavnost ljudi, ki so se odločali med fizično aktivnostjo in počivanjem. Možgani se nagibajo k temu, da stvari opravijo brez napora in da se temu izognejo, se morajo le še bolj potruditi.

V raziskavi so zajeli možgansko aktivnost 29 udeležencev, ki so si želeli v svoje življenje vpeljati fizično aktivnost, a jim to nikakor ni uspelo. Sodelujoči so izbirali med fizično aktivnostjo in neaktivnostjo, raziskovalci pa so s pomočjo elektroencefalografije (EEG), ki meri možgansko električno aktivnost z elektrodami na površini glave, opazovali njihove možgane. Ugotovili so, da so možgani sprogramirani tako, da podpirajo lenobo.

Tak način razmišljanja se imenuje paradoks fizične aktivnosti. Doživel si ga že, če si se kdaj vpisal v fitnes center z namenom, da spremeniš svoje življenje. A dnevi so minevali, ti pa si s vsakim tednom redkeje zahajal v telovadnico. Ne skrbi, nisi edini, ki se mu je to zgodilo. To se zgodi, ko se razumni del (»fizična aktivnost je dobra za tvoje zdravje«) sreča z avtomatičnim sistemom, ki se opira na trenutne dražljaje. V tem primeru je trenutni dražljaj utrujenost in bolečina, ki jo boš čutil dan kasneje. Možgani se znajdejo v konfliktu, zato postanejo »paralizirani« in ne morejo opraviti aktivnosti.

Lenoba je pomagala preživeti našim prednikom, danes pa jo vidimo kot nadlogo. |

Paradoks fizične aktivnosti je najbolj izrazit na primeru telovadbe  in počasnem opuščanju prvotnega načrta. |

Včasih je enostavneje zasesti kavč in preživeti lenoben dan. |

Varčevanje z energijo in delovanje po liniji najmanjšega odpora smo podedovali od naših prednikov, ki so si s tem zagotovili večjo možnost preživetja. S previsoko porabo energije bi postali ranljivi za vplive iz okolja in sovražnike, varčevanje z energijo pa jim je pomagalo pri tekmovanju z nasprotniki, iskanju in gradnji zavetišč ter lovu. Čeprav življenje v modernem svetu ne zahteva takega načina razmišljanja, pa naši možgani še vedno delujejo kot v preteklosti.

DOSTOP.si / UK
splet (vir)