PotovanjeSpekter

Zadnji potovalni trend: ostani doma

"Zakaj jo imenujemo sezona turizma, če jih ne smemo ustreliti?" sprašujejo protituristični grafiti na zidovih natrpanih španskih mest, v katerih rekordni prihodi turistov višajo življenjske stroške, potiskajo domačine na obrobja mest in obremenjujejo lokalne ekosisteme. Na Baliju je usahnila skoraj polovica rek, Tajska je zaradi pogubne množice turistov zaprla celoten otok, nedavni letališčni protesti pa opozarjajo na okoljski davek letenja. V času, ko lahko za potovanje na drug konec celine odštejemo le nekaj evrov – kakšna je prava cena množičnega turizma?

Odkar je v sedemdesetih letih preteklega stoletja razcvet nizkocenovnih letalskih družb odprl nebo za pripadnike vseh dohodkovnih razredov, dostopnost turizma le še narašča. Še leta 1996 so turisti opravili 560 milijonov potovanj v tujino; do leta 2016 se je število več kot podvojilo na 1,2 milijarde, lani pa je bilo zabeleženih že rekordnih 1,4 milijarde mednarodnih prihodov turistov. Rekordni pa niso le obiski. Naraščanje življenjskih stroškov, stanovanjska kriza in zniževanje kakovosti vsakodnevnega življenja so v zadnjih dveh letih spodbudili protestne shode proti množičnemu turizmu v Barceloni, Benetkah in na Majorki. Mesta so postala obraz protiturističnega gibanja, njihovi zidovi pa dom številnim grafitom v stilu “Tourists, go home”.

Turizem predstavlja več kot desetino globalnega gospodarstva.

Če so protestniki sprva opozarjali predvsem na zniževanje kakovosti življenja, pa so svojim pomislekom v zadnjem letu dodali še degradacijo lokalnega okolja. Pretirana masa ljudi namreč pomeni dodaten pritisk na naravne vire teh območij in vodi do povečanega onesnaževanja, erozije tal, večjega pritiska na ogrožene vrste in izgube naravne raznovrstnosti. Mediteran se sooča tudi z naraščajočo potrebo turizma po pitni vodi, ki je v poletnih mesecih, na višku sezone, že tako omejena. Na številnih obalnih območjih, kjer so lokalni viri maloštevilni, je treba oskrbovati bazenske komplekse in igrišča za golf. Ta so vzrok frustracij tudi za prebivalce tropskih držav, v katerih lahko povprečno igrišče za golf porabi toliko vode kot več tisoč podeželanov. Davek, ki ga terjajo prihajajoče množice, lahko postopoma celo uniči okolje, od katerega je odvisen turizem. Rekordno kopičenje smeti na Mount Everestu – samo lani so lokalni prebivalci s pobočij gore odnesli več kot 32 ton odpadkov – je gori denimo prislužilo vzdevek “najvišjega koša za smeti na svetu”.

Lani je bilo zabeleženih rekordnih 1,4 milijarde mednarodnih prihodov turistov.

Ker je turizem tudi sicer vse pogosteje povezan z negativnimi naslovi – naj gre za golo kopanje v beneških kanalih ali preganjanje gejš po japonskih ulicah – lokalne oblasti mrzlično iščejo ravnotežje med pravico do uživanja lokalnih lepot in dolžnostjo do ohranjanja okolja. Benetke so skupaj z Ibizo in Barcelono uvedle dodatno turistično takso, med drugim namenjeno reševanju vprašanj onesnaženosti in pomanjkanja pitne vode, a se kljub temu še naprej soočajo z negativnimi posledicami množičnega turizma.

En let izniči vse pozitivne učinke recikliranja

Počasen odziv mest odpira vprašanje, ali odgovornost za omejitev potovanj morda ne leži na ramenih popotnikov. Okoljevarstvene organizacije poudarjajo, da škoda, ki jo povzročimo z enim samim mednarodnim potovanjem, praktično nevtralizira vse pozitivne ukrepe, ki jih na leto opravimo skozi recikliranje, ekoporabo in s pomočjo okoljskim organizacijam. Najbolj težavne so križarke, ki v oceane spustijo skoraj milijardo ton odplak, ki ogrožajo obstoj rib in koralnih grebenov, s tem pa ravnovesje podvodnih ekosistemov. A tudi zračni promet je odgovoren za vsaj dva odstotka vseh emisij, za katere je mogoče kriviti človeka, kažejo podatki Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA). Na pogubnost letalske industrije opozarja tudi protiletalsko gibanje (šved. flygskam), ki je od svojih začetkov na Švedskem pred dvema letoma že pridobilo mednarodni zagon, saj ga je s svojim zgledom podprla tudi Greta Thunberg. Močno prepleteno s podnebnim gibanjem mladih, posameznike poziva k izbiri alternativnih prevoznih sredstev in od pristojnih oblasti zahteva obdavčenje letalskega goriva. Nemčija se je letos že odzvala z višjimi dajatvami za letalski promet in znižanjem davkov za potovanja z vlakom.

Je trajnostna zamejitev turizma nemogoča?

potovalni trend, turizem, letalskih družb, letalo, letalski prevozi, počitnice, potovanje, let, turizem, Staycation, Odmik, oddih

Med ljubitelji potovanj, ki se svoji strasti še niso pripravljeni odpovedati, se pojavlja tudi ideja počasnega potovanja. Avtentično raziskovanje lokalnega življenja, ki zahteva prilagoditev lokalnemu ritmu življenja, lahko vključuje prostovoljno delo v lokalnih organizacijah, pomoč domačinom ali raziskovanje neobljudenih destinacij. Podobno poskuša tudi ekoturizem zagotoviti koristi tako za popotnika kot tudi za lokalno okolje in običajno preusmerja turiste iz natrpanih mest na manj obljudene naravne destinacije. A kot opozarjajo podnebni aktivisti, to morda razbremeni pritisk na turistične vroče točke, ne zmanjša pa negativnega vpliva emisij, ki jih povzroči potovanje na destinacijo. Vprašanje, kako radikalno omejiti panogo, ki po podatkih Svetovnega sveta za turizem in potovanja (WTTC) predstavlja več kot 10 odstotkov globalne gospodarske dejavnosti, ki je v svetovno gospodarstvo samo lani prispevala skoraj 9 bilijonov in za nekatera območja predstavlja glavni vir prihodka, tako še nima odgovora.

 

 Klara AVSEC
 Unsplash

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close