V mirovanju največ kalorij potrebujemo popoldne, najmanj pa zjutraj.
Evolucija nas je privedla do točke, ko moramo paziti, kaj jemo in koliko se gibljemo. V preteklosti smo se morali za preživetje boriti, sedaj pa se moramo braniti pred drugimi stvarmi. Predvsem pred hrano.
V preteklosti ljudje niso poznali pomena besede »gibanje«, saj so morali biti za preživetje fizično aktivni, s čimer so ostali v formi. Možnost gibanja in premikanja nam je bila dana ob rojstvu, kar so naši predniki izkoristili za preživetje. Dandanes pa imamo dolg seznam tehnoloških rešitev, s katerimi smo zmanjšali gibanje, pri tem pa človeštvu podarili nove bolezni. A tudi za to smo našli rešitev: zdravila in cepiva, ki pa so našim imunskim sistemom pripomogla k še večji dovzetnosti za obolenja.
Kako lahko torej poskrbimo za svoje zdravje? Znanstveniki pravijo, da rešitev leži v cirkadianem ritmu oz. dnevno-nočnem ritmu. Ta tvojemu telesu zagotavlja, da bo okrog 10. ure ponoči postalo utrujeno in da se bo zjutraj prebudilo. Razumevanje cirkadianega ritma in njegovega pomena za naše telo je, po mnenju raziskovalcev, ključnega pomena za bolj zdravo in uravnoteženo življenje.
Nedavna študija je ugotovila, da lahko svoj ritem preveriš že z enim testom krvi, s tem pa ugotoviš, kakšne spalne navade prijajo tvojemu telesu. Pred kratkim pa so znanstveniki v reviji Cell Biology objavili še eno raziskavo na to temo. V njej so ugotovili, kako se človeško telo odziva na okolico in s pomočjo cirkadianega ritma določili, kdaj v dnevu porabimo največ kalorij.
Največ kalorij porabimo popoldne
Naredili so eksperiment, ki ga večina od nas ne bi prestala. Sedem oseb so namreč za 37 dni zaprli v prostor brez oken, ur ali interneta, sodelujoči pa so se morali držati stroge diete in spalnega urnika. Vse kar so morali početi, je bilo: nič. Vendar verjemi, da ni bilo tako enostavno, kot se sliši.
Cilj eksperimenta je bil, da raziskovali ugotovijo v katerem delu dneva ob neaktivnosti porabimo največ kalorij. Izsledki pravijo, da najmanj kalorij porabimo ob 5:00 zjutraj, največ pa ob 17:00 popoldne. V zgodnjem večeru so sodelujoči porabili približno 130 kalorij več kot pa zgodaj zjutraj, kar pravzaprav pomeni, da zajtrk ne bi smel biti prva stvar, ki jo storimo, ko se zbudimo. Zjutraj naše telo za delovanje potrebuje manj kalorij, zato se odvečne lahko shranijo v našo »zimsko« zalogo kalorij.
Zaključek raziskave pravi, da bi za zdravo telesno težo morali časovni razpon obrokov zmanjšati kar za polovico. Zajtrk bi morali zaužiti kasneje, zadnji obrok v dnevu pa hitreje oz. kar nekaj časa pred spanjem. S tem bi svojemu telesu zagotovili normalno delovanje, poskrbeli pa bi tudi za njegov dnevno-nočni ritem.
DOSTOP.si / 
splet (
