Znanost

Znanstveniki rekonstruirali videz denisovca, malo znane vrste ljudi

Raziskovalci s hebrejske univerze v Jeruzalemu so na osnovi genetskih raziskav rekonstruirali anatomski videz denisovcev. Ta  malo znana vrsta ljudi naj bi izumrla pred približno 50.000 leti. Najverjetneje so bili denisovci bolj podobni svojim bratrancem neandertalcem, s katerimi so živeli istočasno, kot sodobnemu človeku.

Za denisovce je svet prvič zvedel šele pred desetletjem. Pred desetletjem so v južni Sibiriji blizu meje z Mongolijo odkrili prstno kost 13-letnega dekleta. Dekle je umrlo pred kakšnimi 70.000 leti. Kost so našli leta 2008 v Denisovi jami, po kateri je vrsta dobila ime. Čeprav še nima svojega mesta v taksonomski razvrstitvi vrst.Doslej so znanstveniki poleg omenjene kosti našli še tri zobe in spodnji del čeljusti.

Denisovci so s poševnim čelom in dolgim obrazom bolj podobni neandertalcem.

Videz dekleta vrste denisovec so rekonstruirali na osnovi triletnega proučevanja vzorcev kemičnih sprememb v njegovi DNK. Te so nato primerjali z DNK neandertalca in Homo sapiensa. Ker sta bila evolucijsko bližja, je denisovec bolj podoben neandertalcu.

Epigenetska metoda, ki temelji na poznavanju motenj, ko človeški geni izgubijo funkcijo za anatomske lastnosti, je 85-odstotno zanesljiva. Z njo naj bi ugotovili 56 anatomskih razlik med denisovci in sodobnim človekom in/ali neandertalcem, od tega se jih več kot 30 nanaša na lobanjo.

Poševno čelo, dolg obraz in široka medenica

Lobanje denisovcev so bile verjetno širše kot naše oziroma neandertalčeve in verjetno so imeli daljši zobni lok. Morda bo nova tehnika pomagala prepoznati lobanje, ki so jih pred nekaj leti našli na Kitajskem in katerih širina kaže, da bi lahko pripadale denisovcem.

V študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Cell, avtorji tudi domnevajo, da sta imela tako denisovec kot neandertalec poševno čelo, dolg obraz in široko medenico. Hkrat je imel denisovec nekaj značilnosti vseh človeških vrst – dolg zobni lok in široko lobanjo.

Ker pa je študija omejena na le enega posameznika vrste denisovec, je težko sklepati, da so imeli vsi denisovci omenjene lastnosti. Za bolj dokončne ugotovitve bo zato treba počakati še na druge fosilne najdbe denisovca.

Denisovci in neandertalci so se razvili v dve različni vrsti od sodobnega Homo sapiensa pred 400.000 do 500.000 leti. Medtem ko so neandertalci potovali iz prvotne domovine človeka Afrike v Evropo in zahodno Azijo, so ostanke denisovcev doslej našli le v vzhodni Aziji.

Znanstveniki še ne vedo, kako natančno so denisovci izumrli, so pa nekaj svojih genov zapustili tudi sodobnemu človeku. Današnji Melanezijeci in avstralski staroselci naj bi imeli do šest odstotkov njihove DNK.

 

 STA
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close