ZUPŠ-1: spremembe na področju študentskega dela in bivanja
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je z vložitvijo predloga sprememb Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1) predlagala spremembe, ki bi študentom koristile na praktično vseh področjih njihovega študiranja. Preveri tiste, ki bi jih ZUPŠ-1 prinesel študentskemu delu in bivanju.
Obnovljen zakon, ZUPŠ-1, ki predlaga spremembe za izboljšanje kvalitete življenja študentov, je bil 2. marca potrjen s strani poslancev in članov Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za izobraževanje, znanost, šport in mladino. O njem pa se bo dokončno odločalo na seji 11. marca.
Predlagane spremembe na področju višjega in visokega šolstva ter štipendiranja smo spoznali pretekli teden. Danes nadaljujemo z naslednjima pomembnima stebroma študentskega življenja: študentskim delom in bivanjem.
Spremembe na področju študentskega dela
ZUPŠ-1 predlaga, da se na podlagi časa opravljanja študentskega dela uvede dodatek na delovno dobo. Dodatek na delovno dobo praviloma znaša 0,5 % bruto plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Trenutno pa dijakom in študentom, ki opravljajo študentsko delo, teče le pokojninska (ki določa, kdaj se bomo upokojili) doba, ne pa tudi delovna doba (doba, ko je delavec dejansko zaposlen).
Delovna doba se pri redno zaposlenih uporablja za določanje dodatka za delovno dobo pri plači. Ker študentom delovna doba ne teče, bodo tisti, ki so tekom študija delali preko študentske napotnice, ob prvi redni zaposlitvi imeli enako dodatka za delovno dobo, kot tisti, ki niso delali. To pomeni, da bodo brez dodatka na delovno dobo.
Zaradi pokojninske dobe, ki pa jim v času študenskega dela je tekla, se bodo upokojili prej, kot tisti, ki niso delali. To pomeni, da bodo imeli nižjo osnovo za izračun pokojnine. ŠOS predlaga, da so do dodatka za delovno dobo upravičeni zaposleni v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi, ne pa tudi študenti in dijaki, ki opravljajo študentsko delo. Ti potem ob prvi zaposlitvi upravičenost do dodatka na delovno dobo dokazujejo z izpisom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o pridobljeni pokojninski dobi.
Tako bodo tisti, ki so v času študija delali preko študentske napotnice, svojo prvo zaposlitev pričeli z dodatkom na delovno dobo, ki bo izračunan glede na pokojninsko dobo prejeto v času študentskega dela.
Spremembe na področju bivanja
Na področju študentskega bivanja želi ŠOS izenačiti pravice študentov višješolskih zavodov s študenti visokošolskih in univerzitetnih programov. Višješolski študenti za razliko od slednjih trenutno ne morejo bivati v študentskih domovih – subvencionirano bivanje jim je omogočeno zgolj v dijaških domovih. Tako je predlagano izenačevanje pravic in dolžnosti vseh študentov.
Na področju bivanja pa predlagajo tudi, da začne pogoje javnega razpisa za dostop do pravice do subvencioniranega bivanja določati Zakon o visokem šolstvu. ŠOS namreč opozarja, da ta področni zakon subvencioniranega bivanja študentov zaenkrat ne opredeljuje kot pravice, izhajajoče iz statusa študenta.
Sara VOCOVNIK
arhiv DOSTOP.si
