11. februar, dan varne rabe interneta
11. februarja obeležujemo dan varne rabe interneta. Vodilna misel letošnjih dogodkov, povezanih z dnevom oz. mesecem varne rabe interneta, je: »Skupaj za prijaznejši internet«.
Namen aktivnosti je spodbuditi k ustvarjanju prijaznejšega interneta za vse. Hkrati je ta dan priložnost, da se opozori na varno in odgovorno uporabo novih tehnologij. Ter na s tem povezane nevarnosti, kot so spletno ustrahovanje, socialni inženiring (npr. pharming, phishing). Z namenom, da bi bilo takih izkušenj med uporabniki interneta čim manj.
Skrb za varnost in ustrezni samozaščitni ukrepi so v digitalnem svetu ključni za vse uporabnike – posameznike, podjetja, ustanove in države. Skrb za varnost pri uporabi interneta je veščina, ki jo je treba hkrati z razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij nenehno izpopolnjevati in dopolnjevati.
Štiri petine Slovencev uporablja internet
Nekaj več kot štiri petine Slovencev, starih 16–74 let, redno uporablja internet. Med 16-24-letniki interneta ne uporablja le odstotek mladih, v najstarejši starostni skupini, 65–74 let, pa interneta ne uporablja nekaj več kot polovica prebivalcev Slovenije.
Največ uporabnikov, kar 92 odstotkov, do interneta dostopa preko pametnega telefona, nekoliko manj pa tudi zunaj doma ali delovnega mesta. Skoraj dve tretjini do spleta dostopatra preko prenosnega računalnika, nekaj manj kot polovica pa preko namiznega računalnika.
Varnosti pri uporabi interneta namenja pozornost čedalje več oseb
Nekateri uporabniki interneta zaradi varnosti omejujejo pri določenih aktivnostih uporabo interneta za zasebne namene ali pa teh aktivnosti ne izvedejo prek interneta. Delež takih oseb se povečuje. V 2010 jih je bilo med 16–74-letniki 28 odstotkov, v 2019 pa se je ta delež povečal na 41 odstotkov.
Uporaba interneta je v digitalni družbi del vsakdanjika. V Sloveniji jev 2019 spletna družabna omrežja (npr. Facebook, Snapchat, Instagram) uporabljalo nekaj več kot polovica uporabnikov interneta. Skoraj četrtina pa jih je v zadnjih 12 mesecih v skrbi za varnost omejila posredovanje osebnih podatkov v spletna družabna ali profesionalna omrežja ali jih sploh ni posredovala.
Storitve e-bančništva uporablja nekaj manj kot polovica, preko spleta pa je v zadnjem letu dni nakupovalo 56 odstotkov uporabnikov interneta.
Eden od stotih Slovencev izgubi podatke
Zaradi računalniškega virusa ali druge okužbe (npr. računalniškega črva, trojanskega konja) je v 2019 izgubil dokumente, slike ali druge podatke povprečno eden od stotih Slovencev, ki uporavljajo internet.
Varnostne kopije svojih podatkov je izdelovalo (avtomatično ali ročno) in jih shranjevalo na zunanjih medijih za shranjevanje (npr. na zunanjem trdem disku, USB-ključu) ali na prostoru za hrambo podatkov na internetu le 43 odstotkov oseb.
