Bi morali vstop v odraslost preložiti?

Prehod v odraslost je pogojen z razvojem možganov in kognitivnih sposobnosti, ki pa se konča šele okrog 25. leta. Zakonodaja sicer pravi, da smo odgovorni lahko že z 18. leti. Kaj pa če se moti?

Zakonodaja pravi, da oseba z 18. leti postane enakopraven član družbe. V praksi pa vsi vemo, da so osemnajstletniki še vedno otroci. Z njihovo (ne)odraslostjo se delno strinja tudi znanost, ki pravi, da se naši možgani razvijajo postopoma in v daljšem časovnem obdobju. Pred kratkim smo o našem najpomembnejšem organu poslušali tudi na Tednu možganov v Mariboru.

Kognitivne sposobnosti se razvijajo še v polnoletnosti

Na tej poti je zelo pomemben razvoj predfrontalnega korteksa ali predčelne skorje. Ta skrbi za socialne interakcije, uravnavanje čustev, ocenjevanje nevarnosti in dologoročne načrte. Tako kot razvoj sistema za nagrajevanje se tudi rast predčelne skorje z uradnim vstopom v odraslost ne zaključi, ampak zrelost doseže šele v 25. letu.

Našo kognitivno zrelost determinira tudi rast malih možganov, ki pa je v veliki meri odvisna od okoljskih dejavnikov. Otroški psiholog dr. Jay Giedd iz bolnišnice Rady Children v San Diegu pravi, da so mali možgani dvojčkov popolnoma različni, kar kaže velik vpliv zunanjih dejavnikov na njihov razvoj. »Ta del možganov se v adolescenci najbolj spreminja, razvijati pa se neha šele v zgodnjih 20-ih letih,« dodaja dr. Giedd. Z okoljskim vplivom se dilema odraslosti še bolj zakomplicira. Ta je lahko odvisna tudi od otroštva, ki ga je imela oseba.

Bi torej morali za enak zločin 25-letnika kaznovati drugače kot 35-letnika?

Ob teh informacijah se pojavlja vprašanje, kako učinkovit je naš kazenskopravni sistem in pri kateri starosti bi mlade potemtakem lahko kaznovali? Predvsem je to vprašanje pomembno pri mladih moških, katerih možgani se dokončno razvijejo približno 2 leti pozneje kot pri ženskah. Kazniva, hudobna in kriminalna dejanja bi tako lahko bila le posledica nedozorelih možganov 19 ali 25-letnika. Bi torej morali mejo polnoletnosti zvišati?

Kazenski zakonik v Sloveniji kot merilo za kognitivno razvitost in posledično sprejemanje kazenske odgovornosti upošteva starost, vendar ta znaša 14 oz. 16 let, kar je precej manj, kot pravi znanost. Se pa tudi znanstveniki strinjajo, da je definicija prehoda v odraslost težavnejša kot se zdi. Ravno zato je težko določanje mej za pravno odgovornost. Z vidika osebnosti se odraslost namreč ne pojavi kar čez noč, ampak prehod iz otroštva predstavlja proces, ki lahko traja tudi tri desetletja.

DOSTOP.si / UK
Pexels