23. Prekmurska gibanica
Kultura

Decembra beremo …

Kaj je novega na domačem knjižnem trgu?

December – čas kuhančka, druženja, zaključkov, tatarca … In tudi knjig. Na hitro predstavljamo, katere novosti te čakajo na domačem knjižnem trgu.

 

Strah in svoboda – Kako nas je spremenila druga svetovna vojna

Knjiga je nekakšno nadaljevanje zgodovinske uspešnice Podivjana celina – Evropa po drugi svetovni vojni, ki je pri založbi Modrijan izšla leta 2014, le da je časovni, geografski in tematski okvir, ki ga avtor tokrat obdela, širši. Britanski zgodovinar v svoji najnovejši knjigi pod drobnogled vzame vplive in posledice, ki jih je druga svetovna vojna imela na ves svet, od njenega izbruha do današnjih dni.

Monografija se začne z orisom mitov in legend, ki so drugo vojno zanetili in ki še danes vplivajo na dojemanje zgodovine in vsakdanje dogajanje. Nadaljuje se s predstavitvijo utopij, ki so se skupaj z veliko vero v prihodnost pojavile po koncu vojne. Sledilo jim je protislovno zavzemanje za povezovanje vseh držav v eno samo naddržavno entiteto na eni strani ter vznik novih nacionalizmov in osamosvojitev dotlej koloniziranih narodov na drugi, obenem pa se je z nastopom hladne vojne svet znova razcepil, česar niso mogle preprečiti niti pobude, kot je bilo gibanje neuvrščenih. Sklene se s psihološkim opisom travm, ki jih je vojna pustila v ljudeh po vsem svetu.

Kot so zapisali pri založbi, si avtor, tako kot v Podivjani celini, tudi v tem delu prizadeva za preseganje črno-belega pogleda na svetovno zgodovinsko dogajanje. Knjigo je prevedla Breda Biščak.

 

Alejandra Pizarnik, Nočna pevka – reprezentativen izbor poezije argentinske pesnice

Knjiga v dvojezični špansko-slovenski izdaji predstavlja delo argentinske pesnice Alejandre Pizarnik (1936-1972), ki je na vprašanje, čemu poezija v današnjem času, odgovorila: »Potrebujemo prostor, v katerem nemogoče postane mogoče.«

V prevodih Nade Kavčič in Miklavža Komelja prinaša Nočna pevka reprezentativen izbor pesničine poezije iz vseh njenih pesniških zbirk in pesmi, ki niso bile zbrane v knjige, njeno ključno prozo Krvava grofica in zapise, v katerih je spregovorila o svojem delu. Posebna dragocenost sta pesničini pismi ameriški pisateljici in pesnici Djuni Barnes, ki sta v tej knjigi objavljeni prvič. Sledijo eseji Komelja, Nade Kavčič in venezuelskega umetnika Yucefa Merhija, ki je prispeval tudi sedem računalniško generiranih grafik. Poleg tega so vanjo vključene še vizualne reprodukcije rokopisov in risb Alejandre Pizarnik ter risba Silvine Ocampo. Knjigo je oblikoval Ivian Kan Mujezinović.

Knjiga je izšla kot eden od projektov 32. grafičnega bienala Kriterij rojstva. Ideja zanjo se je porodila, ko je bil v Ljubljani na rezidenci MGLC venezuelski umetnik Yucef Merhi, eden od pionirjev digitalne umetnosti v Latinski Ameriki in velik navdušenec nad Alejandro Pizarnik, ob srečanju s prevajalko in prevajalcem njene poezije v slovenščino, so sporočili iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

 

220 stopinj poševno – temperatura, pri kateri se pripravljajo naše najljubše jedi

Zakaj 220 stopinj poševno? Ker se pri 220 °C pripravijo naše najljubše jedi. Vonj sveže pečenega kruha ali hrustljavo zapečenih perutničk dom spremeni v »naš dom«. Oboje pripravimo v pečici pri 220 °C. In če od prvih korakov naprej živimo po pravilih in hodimo skozi življenje z veliko prilagajanja naravnost, naj bo kuhinja prostor, kjer ustvarjamo po svoje, poševno, je zapisala avtorica Urška Fartelj.

Knjiga po njenih besedah prinaša preverjene družinske recepte, ki jih spremljajo spomini na njeno otroštvo. V njej so od receptov za juhe, jedi na žlico, solate, priloge in mesne jedi do tort in »peciva, brez katerega ne gre«.

 

Sneženi mož – nova zgodba, navdahnjena z izbirnikom Raymonda Briggsa

Ko Jani nekega decembrskega jutra zagleda pobeljen travnik, presrečen steče ven. Postavil bo snežaka! In to kakšnega – nekaj kosov oglja za oči, dve lepi jabolki za ušesa, mandarino za nos, zelen volneni šal, da ga ne bo zeblo, grozni brstični ohrovt za gumbe in nasmeh za veselje in zadovoljstvo. Jani je nad svojim sneženim možem navdušen in ga zvečer stežka pusti samega. V noči na božič Jani ne more spati. Steče ven in kaj vidi? Sneženi mož mu maha! Ali prav vidi? Nato začne še plesati in govoriti in Jani se zave, da ga čaka najlepša noč življenja, so vsebino knjige povzeli pri založbi.

Klasična slikanica brez besed Raymonda Briggsa z naslovom Sneženi mož je bila prvič izdana leta 1978, po vsem svetu pa je bilo prodanih 5,5 milijona izvodov. Ko so uglednemu otroškemu pisatelju Michaelu Morpurgu predlagali, da bi zapisal Sneženega moža kot ilustrirano zgodbo za mlade, je sprva dvomil. Po premisleku pa se je odločil sprejeti izziv in napisal je zgodbo, ki ohranja duh in razpoloženje izvirnika, hkrati pa iz nje veje svežina, ki bo navdušila tudi današnje mlade bralce, so še zapisali pri založbi. Ilustracije podpisuje Robin Shaw, knjigo je v slovenščino prevedla Jedrt Lapuh Maležič.

Boš decembra tudi bral, ali se boš samo zabaval?

 

https://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGSTA
https://i0.wp.com/www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPG?w=1220splet (vir)

Tagi

Sorodni članki

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back to top button
Close
Close