Evropa bo razvoju umetne inteligence namenila vrtoglavih 200 milijard evrov
Na Akcijskem vrhu o umetni inteligenci (AI Action Summit), ki je potekal 10. in 11. februarja 2025 v Parizu, so se zbrali voditelji držav, predstavniki mednarodnih organizacij, podjetij, akademske sfere in civilne družbe, da bi razpravljali o prihodnosti umetne inteligence (v nadaljevanju UI) v Evropski uniji. Ker se EU zaveda, da na tem področju konkretno zaostaja za vodilnimi svetovnimi akterji razvoja UI (ZDA, Kitajska), bo v prihodnosti razvoju lastne UI namenila vrtoglavih 200 milijard evrov.
Geopolitična tekma v razvoju UI: Kdo bo boljši?
Podobno kot so v času po 2. svetovni vojni ZDA pričele z razvijanjem jedrskega orožja, da jih ne bi prehiteli drugi, se sedaj zgodovina ponavlja, le da gre za tehnološko prevlado na področju razvoja umetne inteligence. Združene države Amerike, ki jih je na zasedanju v Parizu zastopal podpredsednik J. D. Vance, so napovedale pospešitev razvoja UI, hkrati pa tudi umik od prejšnjih zavez k etičnim načelom. Slednje pa seveda odpira nova vprašanja glede morebitnih nevarnosti uporabe umetne inteligence, ki jih takšna zaveza prinaša.
Premalo razmisleka o varnostnih vidikih
Četudi je bil poudarek srečanja predvsem na spodbujanju ukrepov in naložb v UI, so številni strokovnjaki izrazili precejšnjo mero skrbi. Stuart Russell z UC Berkeley je opozoril, da se vse preveč poudarjajo komercialne prednosti rabe UI, na varnostne vidike pa se pozablja. »Umetna inteligenca ni nevtralna tehnologija. Če bo v rokah peščice tehnoloških velikanov, se bo globalna neenakost le še povečala,« je opozoril. Christy Hoffman iz UNI Global Union je opomnila, da lahko UI brez ustrezne regulacije še poveča socialno in ekonomsko neenakost: »Delavci se že zdaj bojijo, da jih bo umetna inteligenca izrinila iz delovnih mest, a če jih ne vključimo v odločanje o tem, kako se uporablja UI, bomo ta strah še okrepili in povečali neenakosti.«
Podatkovni centri porabljajo ogromne količine energije in vode
Voditelji so izpostavili tudi okoljske posledice hitre rasti podatkovnih centrov, ki porabljajo ogromne količine energije in vode. Wendy Hall, profesorica z Univerze Southampton, je opozorila, da »UI ni le digitalna prihodnost – ima fizične posledice. Poraba energije za napajanje teh sistemov bi lahko ovirala prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.«
Zloraba mogoča celo za razvoj biološkega orožja?
Dokaj črnogled je bil tudi nekdanji direktor Googla, ki je ob koncu dvodnevnega zasedanja v ločenem intervjuju izrazil globoko zaskrbljenost zaradi mogoče zlorabe UI za razvoj biološkega orožja. »Države, kot so Severna Koreja, Iran in Rusija, bi lahko uporabile UI za razvoj orožij, ki bi lahko povzročila nepopravljivo škodo. Zahod mora ostati buden in preventivno ukrepati.«
Splošna umetna inteligenca (AGI) lahko v vseh segmentih prehiti človeka
Hitri razvoj splošne umetne inteligence (AGI) pri podjetjih, kot so OpenAI, Google DeepMind in Anthropic, prinaša tudi možna tveganja, kot so kibernetski napadi s pomočjo UI. Tovrstni napadi bi lahko postali tako sofisticirani, da bi jih lahko bilo izjemno težko zaznati in preprečiti. Strokovnjaka, kot sta Max Tegmark in Demis Hassabis, sta tako opozorila, da bi lahko splošna umetna inteligenca (AGI) zaradi hitrega in nekontroliranega razvoja presegla človeške kognitivne sposobnosti. Gre za UI, ki bi lahko opravljala čisto vsako intelektualno nalogo v domeni človeka in ne bi bila zgolj specializirana za posamezna področja (npr. prepoznavanje obraza).
ZDA in Združeno kraljestvo skupne izjave nista želeli podpisati
Ključen problem pa je neobstoj globalnega soglasja o regulaciji UI. ZDA in Združeno kraljestvo namreč nista želeli podpisati skupne Izjave o vključujoči in trajnostni umetni inteligenci za ljudi in planet, saj da vsebuje določila, ki bi lahko omejila njihov razvoj umetne inteligence. »Prekomerna regulacija lahko škoduje rasti UI industrije,« je na srečanju dejal podpredsednik ZDA J.D. Vance, s čimer je podal jasno sporočilo o prihodnjih namerah ZDA.
Z izjavo, ki jo je podpisalo 61 držav podpisnic, vključno z Indijo in Kitajsko, so se podpisnice zavezale k spodbujanju vključujoče in trajnostne UI, ki bo dostopna vsem ljudem. Zavezali so se tudi k mednarodnemu usklajevanju pravil za razvoj UI in z uvedbo varnostnih mehanizmov pri razvoju splošne umetne inteligence (AGI).
Za vlaganje v evropsko industrijo UI kar 200 milijard evrov
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila ambicijo Evrope, da postane vodilna na področju UI in s tem prehiti Kitajsko ter ZDA, ki sta trenutno vodilni velesili na tem področju. Kot je obljubila, bo s pobudo InvestAI EU za razvoj umetne inteligence zagotovila vrtoglavih 200 milijard evrov, od tega 50 milijard dodatnih javnih sredstev Evropske unije in 150 milijard, ki jih je v okviru pobude European AI Champions Initiative obljubila skupina zasebnih vlagateljev.
Francozi gredo še dlje
Francija je za razvoj UI napovedala lastno naložbo v višini 109 milijard evrov. Gre za vsoto, ki jo bodo prispevali številni mednarodni vlagatelji, med drugim tudi kanadsko podjetje Brookfield (20 milijard), Amazon (1,2 milijarde) in številna druga. Združeni arabski emirati pa bodo v skupnem dogovoru s Francijo prispevali med 30 do 50 milijard evrov za izgradnjo največjega evropskega podatkovnega centra za umetno inteligenco v Franciji. »Naš cilj je razviti evropske UI tehnologije, da zmanjšamo odvisnost od ameriških in kitajskih inovacij,« je bil jasen predsednik Francije Emmanuel Macron.
