Evropska mesta še ves december krasijo božični sejmi
V številnih evropskih mestih pred božičem, ponekod že novembra, zadiši po kuhanem vinu, po ulicah se razlegajo božične pesmi, ljudje pa na stojnicah kupujejo darila. Božični sejmi privabljajo obiskovalce od blizu in daleč, trgovci in gostinci si manejo roke.
Začelo se je na Dunaju
Tradicija božičnih sejmov izvira iz poznega srednjega veka. Čas, ko so si ljudje na večinoma enodnevnih sejmih ob začetku najhladnejšega dela leta lahko priskrbeli meso in ozimnico. V 14. stoletju so na teh sejmih dovolili stojnice tudi nekaterim obrtnikom. Obrtnikom kot so izdelovalci igrač ter košar in peki, ki so ponujali božična darila za otroke. Tedaj so že prodajali tudi pečen kostanj ter orehe in pražene mandlje.
Če želiš obiskati najbolj pomembne božične sejme, se odpravi na Dunaj, v Zagreb ali München, zagotovo pa boš užival tudi na Trgu Leona Štuklja.
Med najstarejšimi se leta 1296 omenja božični sejem na Dunaju, leta 1310 pa se prvič omenja tudi Miklavžev sejem v Münchnu. Sčasoma se je tradicija razširila po celotnem nemškem jezikovnem območju. Od približno prve polovice 20. stoletja pa so sejmi stalnica v tudi v mnogih nenemških deželah, tudi v Sloveniji.
Medenjaki, kuhano vino in okraski
Božični sejmi imajo podobno obliko. V središču mesta, pogosto blizu znamenitosti, so postavljene stojnice, na katerih izdelovalci domače obrti prodajajo svoje izdelke, tradicionalno božično pecivo in tople napitke, kot je kuhano vino, v Avstriji tudi punč. Med izdelki so zelo pogosti okraski za božično drevesce, jaslice in figurice zanje ter igrače ali topla oblačila, kot so šali in kape.
Pogosto jih spremljajo prireditve, mesta pa so v času božičnih sejmov še posebej lepo okrašena z lučkami, ne sme manjkati niti lepo okrašeno božično drevo.
Božični sejmi pa niso le priložnost za druženje, ampak predvsem donosen posel, ki polni žepe trgovcem, gostincem in hotelirjem. V Avstriji naj bi božični sejmi letos prinesli 390 milijonov evrov, saj samo na osrednjem dunajskem božičnem sejmu pred mestno hišo pričakujejo okoli 3,5 milijona obiskovalcev.
Nam najbližje sejmi v Zagrebu, Gradcu in na Dunaju
V Avstriji se je večina božičnih sejmov odprla v drugi polovici novembra. Največji božični sejem je pred dunajsko mestno hišo, ki ga tradicionalno krasi božično drevo iz ene od zveznih dežel – letos je drevesce prišlo s Solnograškega, krasi pa ga 2000 lučk LED. V avstrijski prestolnici je sicer letos skupno kar 20 božičnih sejmov s 1018 stojnicami. Med zelo znanimi in obiskanimi so tudi sejem v starem mestnem jedru Salzburga, katerega začetki segajo v 15. stoletje, ter sejma v Celovcu in Gradcu.
V zadnjih letih je izjemno priljubljen tudi adventni sejem v Zagrebu, ki je letos v znamenju znamenitega baleta Hrestač. V srednji in vzhodni Evropi so med bolj znanimi tudi božični sejmi v Budimpešti, Pragi in Tallinnu. Več kot dva milijona obiskovalcev vsako leto privabi tudi božični sejem v francoskem Strasbourgu, samooklicani prestolnici božiča.
Zaradi napada decembra lani v času sejma so v Strasbourgu in mnogih drugih mestih poostrili varnostne ukrepe. Ti se zaostrujejo že od leta 2016, ko je napadalec s tovornjakom zapeljal na božični sejem v Berlinu.
