Herman Potočnik Noordung, oče vesoljske arhitekture, praznuje 130 let

Zasnoval je postajo za človeku prijazno daljše bivanje v vesolju

Herman Potočnik Noordung velja za pionirja vesoljskih znanosti in vizionarja še neuresničene ideje geostacionarne vesoljske postaje z umetno gravitacijo, znane po imenu bivalno kolo. Noordung ga je opisal v svoji knjigi Problem vožnje po vesolju – Raketni motor, ki je izšla leta 1929 in v zgodovini razvoja vesoljskih tehnologij pustila pomemben pečat.

V knjigi je opisal svojo vizijo poletov v vesolje, predstavil zamisel posameznih faz poleta, izračunal podatke za geostacionarni satelit in narisal načrt za bivalno kolo z umetno težnostjo. Predvidel je celo pridobivanje električne energije iz sončnih žarkov. O tem, da njegova knjiga predstavlja temeljno delo na področju astronavtike, priča tudi dejstvo, da ga je kot pomemben vir v svojem doktorskem delu omenil tudi Wernher von Braun, ki je obče prepoznan kot eden ključnih inovatorjev sodobne astronavtike in raketnih pogonov.

Potočnika upravičeno uvrščamo med vizionarje, je prepričan direktor Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal. “Kot vizionar je bil sposoben notranje podoživeti najpomembnejše faze potovanja in bivanja v vesolju v času, ko so bile človeške odprave v vesolje še izključno stvar fikcije,” je dejal v pogovoru z STA.

Njegove ideje so nastale 41 let pred prvim poletom na luno

Po Kobalovih navedbah so Potočniku poznavalci vesoljske znanosti in tehnologije podali prestižne oznake, med njimi tudi oče vesoljske arhitekture. Človeku prijaznega bivanja v vesolju oziroma na vesoljski postaji se je lotil s prav posebno zavzetostjo. Tudi Arthur C. Clarke, eden najbolj prodornih promotorjev tematike vesolja in vesoljskih tehnologij, je priznal pomen in prvenstvo Potočnikovega prispevka k razvoju koncepta geostacionarne vesoljske postaje kot najbolj človeku prijazne in za daljše bivanje v vesolju najbolj ustrezne oblike bivalnega prostora.

“Priznan je kot vesoljski pionir svetovnega merila, samo delo, ki ga je predstavil 41 let pred pred prvim človekom na luni, 30 let preden je prvi človek poletel v vesolje in obkrožil Zemljo, se je skozi nadaljnje raziskovanje potrdilo. Pravilno je predstavljal ideje, ki jih takrat še ni bilo možno eksperimentalno potrditi,” je pojasnil Kobal.

To je njegovemu delu dalo potrditev, da ga tudi veliki vesoljski narodi cenijo kot enega prvih, ključnih pionirjev, ki je omogočil kasnejši razvoj vesoljskih poletov. V Slovenski znanstveni fundaciji so leto 2022 razglasili za Noordungovo leto, v okviru katerega so preko številnih dejavnosti njegov lik in delo predstavljali tako šolarjem kot širši javnosti.

V filmu The Martian (Marsovec, 2015) je prikazano bivalno kolo The Hermers, ki je zmožno poleteti na Mars. Temelji na von Braunovem kolesu, ki ga je von Braun razvil tudi s pomočjo bivalnega kolesa Hermana Potočnika Noordunga.

Šolati se je začel v Mariboru

Herman Potočnik je bil rojen 22. decembra, leta 1892 v Pulju na Hrvaškem. Dve leti kasneje se je po po smrti njegovega očeta, vojaškega zdravnika, družina preselila v Maribor, kjer je začel hoditi v šolo. Svoje izobraževanje je nadaljeval na vojaških šolah v Avstriji in na Češkem (takrat Moravskem), čin poročnika in strokovnjaka za železniške in mostovne gradnje pa je pridobil leta 1913 ob uspešnem zaključku študija na vojaški tehniški akademiji v Moedlingu.

V času prve svetovne vojne, med leti 1914 in 1918, je bil aktiven na bojiščih od Galicije, Srbije, Bosne, soške fronte in naposled ob Piavi. V zadnjem letu vojne je zbolel za jetiko, zato so ga leta 1919 predčasno upokojili s stotniškim činom. Ustalil se je pri bratu na Dunaju, kjer je na Tehniški visoki šoli študiral elektrotehniko ter leta 1922 končal študij z nazivom inženirja, specializiranega za raketno tehniko.

V času študija je sodeloval v univerzitetnem društvu za letalsko tehniko, ki je imelo tudi raketni odsek. Tam se je seznanil z vso tedanjo strokovno literaturo ter postal član t.i. Društva za potovanje po vesolju, v katerega so bili vključeni številni tedanji vodilni raketni teoretiki, med njimi Hermann Oberth in Wernher von Braun. Na Dunaju je živel do 27. avgusta 1929, ko je umrl za pljučnico.

STA
Wikimedia 1, 2