Homoseksualnosti ne določa le en sam gen
Tega, kateri spol nas privlači ne določa en sam gen, temveč skupek kompleksnega vzajemnega delovanja različnih področij genoma ter težko določljivi okoljski dejavniki. Do takih podatkov so prišli s pomočjo rezultatov analize pol milijona profilov DNK v okviru velike študije raziskovalcev iz Evrope in ZDA.
Avtorji analize, objavljene v strokovni reviji Science, upajo, da bodo z njo pokopali idejo, popularizirano v 90. letih minulega stoletja. Ta pravi, da obstaja močan “homoseksualni gen”, ki spolno usmerjenost določa tako, kot je na primer določena barva oči.
Za našo spolno usmerjenost ni pomemben le en gen, temveč kombinacija več genov in okoljskih dejavnikov.
Iz genoma posameznika je nemogoče predvideti, kakšna bo njegova spolna usmerjenost. Znanstveniki pa so kljub temu potrdili predhodne, manjše študije, predvsem tiste, opravljene na dvojčkih, saj ima spolna usmerjenost genetsko komponento.
Spolna usmerjenost je posledica neštetih genov
“Ni enega samega homoseksualnega gena, temveč gre za prispevek številnih majhnih genetskih učinkov, razpršenih po celotnem genomu,” je pojasnil Ben Neale, sodelavec Inštituta MIT in Harvarda, ki je bila ena izmed več sodelujoči ustanov v tej obsežni analiz. Temu je treba dodati še okoljske dejavnike, to je na primer, kako je nekdo vzgojen v otroštvu, kjer živi kot odrasel itd.
Analiza je razkrila pet točk na naših kromosomih, lokusih, ki so očitno tesno povezani z našo spolnostjo. Vsak posamezen lokus pa ima nanjo le zelo majhen vpliv. Pokazala je tudi, da je eden izmed teh markerjev povezan z izgubo las, kar kaže na povezavo z uravnavanjem spolnih hormonov.
Gre za občutljivo tematiko
Profile strank za analizo je prispevalo podjetje 23andMe, stranke pa so v njej sodelovale kot prostovoljci. Znanstvenik podjetja Fah Sathirapongsasuti pravi, da genetika nedvomno igra vlogo pri spolni usmerjenosti, a je ta morda zgolj manjšinska. Pomemben je tudi okoljski učinek, ki se ga nikakor ne da natančno razložiti.
Večino podatkov, ki so jih analizirali, so raziskovalci pridobili iz britanske zbirke zdravstvenih podatkov UK Biobank. Sodelujoči so bili večinoma belci, ki so morali odgovoriti na vprašanje, ali so imeli spolne odnose z osebo istega spola.
Kot so povedali raziskovalci, se zavedajo, da gre za občutljivo tematiko. Tudi dva soavtorja sama sta razkrila, da sta homoseksualca. V izogib napačnim interpretacijam so se posvetovali tudi s skupnostjo LGBTQ, kako ugotovitve iz analize najbolj predstaviti.
V organizaciji v podporo skupnosti LGBTQ GLAAD so analizo pozdravili in ocenili, da je priskrbela dodatne dokaze, da je to, ali si gej ali lezbijka, naraven del človeškega življenja. Analiza je tudi ovrgla genetsko študijo 40 družin iz leta 1993, ki je trdila, da je odkrila gen Xq28, ki da definira spolno usmeritev.
