Ljudje smo zamenjali dlake za znojne žleze in zdaj se rane celijo počasneje
Si se kdaj opraskal in imel občutek, da se tvoja rana neznansko počasi celi? Znanstveniki pravijo, da imaš prav. Človeške rane se namreč celijo počasneje kot rane pri skoraj vseh drugih živali – celo počasneje kot pri šimpanzih! Ampak zakaj?
Se ti zdi, da se tvoje praske celijo počasi? Imaš prav. Znanstveniki so ugotovili, da se rane pri ljudeh celijo več kot dvakrat počasneje kot pri drugih sesalcih – celo pri šimpanzih, ki so naši najbližji evolucijski sorodniki. Krivci? Manj dlačic in s tem manj “popravnih centrov” v naši koži.
Manj dlak, manj regeneracije
Rane pri živalih, kot so opice in glodavci, se celijo hitreje, ker imajo več dlak. Zdi se nenavadno, a vsak lasni mešiček vsebuje matične celice – te pa lahko, poleg ustvarjanja novih dlačic, tudi popravljajo poškodovano kožo. Ko se opraskaš, ti pri obnovi kože ne pomagajo samo kožne celice, ampak predvsem tiste v lasnih mešičkih. Ker pa ima človek bistveno manj dlak kot druge živali, mu primanjkuje teh obnovitvenih virov.
Znanstvena primerjava med ljudmi in opicami
Raziskovalci z Japonske univerze Ryukyus so primerjali celjenje ran pri 24 ljudeh in več vrstah živali, vključno s šimpanzi, pavijani in opicami vervet. Človeške rane so se celile s povprečno hitrostjo 0,25 milimetra na dan, medtem ko so se pri živalih celile z več kot dvakrat večjo hitrostjo – 0,61 mm na dan. Zanimivo je, da so celo šimpanzi, naši najbližji “bratranci”, v tem precej hitrejši. To pomeni, da smo izgubo dlak utrpeli po razcepu od skupnega prednika.
Zakaj smo torej sploh izgubili dlako?
Zamenjava ni bila brez koristi: manj dlak pomeni več znojnih žlez. To nam je pomagalo pri hlajenju telesa med dolgimi sprehodi po savani, a na račun počasnejšega celjenja ran. V divjini bi to pomenilo veliko nevarnost.
A človek je razvil nekaj, kar drugi niso – skupnost. Najdbe kažejo, da so naši predniki skrbeli drug za drugega, kar je pomagalo ranjenim preživeti. Prav tako so morda že zgodaj uporabljali zdravilne rastline za blaženje bolečin in preprečevanje okužb.
Počasno celjenje bi lahko pomenilo evolucijsko slabost. A ljudje smo preživeli zahvaljujoč skrbi, solidarnosti in znanju o zdravilnih rastlinah. Morda nismo najbolj kosmati, a v skrbi drug za drugega še vedno vodimo.
DOSTOP.si / EŽ
Unsplash
