Zdravje

Vse, kar moraš vedeti o neredni menstruaciji

Marsikatera izmed nas se tu in tam sooča z nerednimi menstruacijami. V kolikor se z njimi soočaš zgolj občasno, verjetno ni razloga za preplah, če pa imaš z menstrualnim ciklom težave vsak mesec, se nujno posvetuj s svojim ginekologom ali zdravnikom.

Če imaš menstrualni cikel krajši od 24 dni, ali daljšega od 38 dni, ali če se dolžina iz meseca v mesec znatno razlikuje, lahko rečeš, da imaš neredne menstruacije. Zdravniki to imenujejo oligomenoreja.

Normalno je, da se dolžina menstrualnega cikla nekoliko spreminja iz meseca v mesec, še posebej, če nekdo preživlja puberteto, doji ali se bliža menopavzi.

Na rednost menstruacije lahko vpliva tudi veliko zunanjih dejavnikov, kot so stres, zdravila ter duševne in seveda telesne zdravstvene težave.

menstruacija
Razlogi za neredne menstruacije so lahko različni.

Kaj povzroča neredne menstruacije?

Neredne menstruacije ali oligomenoreja se lahko pojavijo iz več razlogov. Mnogi so povezani z ravnmi hormonov.

Estrogen, progesteron in FSH (folikel stimulirajoči hormon) so glavni hormoni, odgovorni za uravnavanje menstrualnega cikla. Če nekaj moti ali spremeni, kako se ti hormoni dvigajo in padajo v vsakem ciklu, to lahko privede do nerednih menstruacij.

Občasne neredne menstruacije so pogoste in običajno niso razlog za pretirano skrb. Dejavniki, ki lahko prispevajo k nerednim menstruacijam, vključujejo:

  • naravni hormonski premiki,
  • hormonska kontracepcija,
  • stres,
  • intenzivna telesna aktivnost,
  • izguba teže.

Če pa se z neredno menstruacijo soočaš vsak mesec, je morda to znak, da se posvetuješ s svojim ginekologom. 

Če se z neredno menstruacijo soočaš vsak mesec, se nujno posvetuj s svojim zdravnikom ali ginekologom.

Osnovne zdravstvene težave

Neredne menstruacije lahko včasih kažejo na zdravstveno stanje, kot so:

  1. Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) je stanje, pri katerem se v jajčnikih razvijejo majhne, s tekočino napolnjene vrečke, znane kot ciste. Sindrom povzroča visoke ravni testosterona, kar lahko prepreči ali zamakne ovulacijo in menstruacijo. Drugi simptomi sindroma policističnih jajčnikov lahko vključujejo: akne, prekomerno rast dlak, inzulinsko rezistenco (ki lahko vpliva na telesno težo), depresijo, težave z zanositvijo.
  2. Motnje hranjenja kot so anoreksija nervoza, bulimija nervoza in motnja prenajedanja lahko negativno vplivajo na menstrualni cikel.
  3. Endometrioza je stanje, pri katerem celice, ki običajno rastejo v maternici, rastejo zunaj nje. Te celice tvorijo maternično sluznico, ki se z vsakim menstrualnim ciklom odebeli in odlušči. Ko celice rastejo drugje, to ciklično zgostitev in luščenje povzročata znatno bolečino.
  4. Druga zdravstvena stanja: druga zdravstvena stanja, ki so lahko povezana z nerednimi menstruacijami so lahko sladkorna bolezen tipa 1, Cushingov sindrom, primarna insuficienca jajčnikov, prirojena hiperplazija nadledvične žleze, tumorji, ki izločajo hormone.

Zapleti

Neredne menstruacije običajno niso škodljive. Če pa se z njimi soočaš vsak mesec, to lahko v telesu vzbudi pogoje, za nastanek drugih nevšečnosti:

  • anemijo zaradi pomanjkanja železa,
  • neplodnost,
  • osteoporozo,
  • bolezni srca in ožilja
  • hiperplazijo endometrijo.

In kot smo v članku že večkrat poudarili: občasne neredne menstruacije niso skrb vzbujajoče, če pa se z njimi soočaš vsak mesec, se nujno posvetuj s svojim zdravnikom ali ginekologom.

Zanimaj se za svoje zdravje in opazuj svoj cikel.

DOSTOP.si / RM
Arhiv DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button