NovicePortret študenta

[INTERVJU] Damijan Janžekovič: Zakaj ne bi jaz postal literarni junak za druge?

Izjemno prijeten sogovornik s težko življenjsko zgodbo. Svojo bolečino in nezavidljive izkušnje je zapisoval kot terapijo in iz tega sta že nastala dva čutna romana. Tretji je v nastajanju.

Damijan Janžekovič. Diplomant anglistike in pedagogike, ki se prepušča toku življenja, da ga popelje tja, kamor čuti. In ne dovoli, da mu življenjsko pot narekuje družba. Človek, ki je sam postal knjižni junak za tiste, ki bi potrebovali upanje in vero v nove priložnosti življenja, ki jih njegova zgodba ponuja.

Povej mi, kdo si

Damijanu najprej priznam, da o njem nisem ‘poguglala’ ničesar. Da bi rada, da se mi predstavi in svojo življenjsko zgodbo zaupa sam. “Star sem 28 let, julija sem diplomiral iz angleškega jezika in pedagogike,” začne. Študijska pot ga bo nadalje vodila na Teološko fakulteto, na študij zakonske in družinske terapije. “Ob tem sem tudi pisatelj. Zaenkrat sem uspel napisati in izdati dve knjigi.” Kadar pa se ne ukvarja s študijem in pisanjem pa: “Rad se družim z ljudmi. Imam takšno družbo, da velikokrat samo sedimo in se pogovarjamo o globljih temah. Rad se umaknem, sploh v naravo, tam rad berem. Res nisem nek zakompliciran človek, rad imam čisto preproste stvari,” zaključi.

Zakaj ne bi jaz postal literarni junak za druge?

Ko ga povprašam o njegovih pisateljskih začetkih, mi zaupa, da je nek pisateljski talent vseskozi prisoten skozi več generacij njegove družine. Najprej ga je navduševala babica, ki je vsem podarjala čestitke s personaliziranimi akrostihi. Takrat je začutil, da bi tudi sam želel znati nekaj podobnega.

Pisati  je začel v srednji šoli. “Takrat mi je to pomagalo. Kot neka terapija. Pa se tega sploh nisem zavedal,” se spominja. Pa vendar mu je vseskozi nekaj manjkalo. Kaj?

Literarni junak. Ja, saj sem imel Harryja Potterja in sem se lahko zatekel v nek navidezni svet. Tudi obkrožen sem bil z ljudmi, ki so me podpirali, vendar te nekdo, ki ne gre čez podobne stvari težko čisto razume,” pravi. Takrat mu je manjkalo predvsem to, da bi mu v roke nekdo potisnil knjigo in preprosto rekel: “Ná, Damijan, v tej knjigi je literarni junak podoben tebi. Ima podobno zgodbo, mogoče ti bo knjiga všeč.” In takrat ga je prešinilo. “Zakaj ne bi jaz postal literarni junak za druge? In tako sem primarno začel pisati zaradi drugih.”

Damijan Janžekovič, pisatelj, študent
Damijan je literarni junak za tiste, ki ga potrebujejo.

Iz pekla do življenja

Če bi sledil korakom, ki jih narekuje družba, bi kot njegovi vrstniki, ob petkih mirno lahko odšel žurat. Pa ni. Ostajal je doma in pisal. Pisal tisto, kar je v danem trenutku pač čutil. “Odlomke sem sproti shranjeval. Kar v en wordov dokument. Pa sem potem ugotovil, da je teh odlomkov že toliko, da je materiala za celo knjigo. Takrat se je ob meni že pojavila založba, ki je bila pripravljena sodelovati z mano. Ko so vse sestavili pa smo ugotovili, da bi knjiga imela 650 strani, kar je bilo malo preveč,” se spominja Damijan.

Po poigravanju z idejami, kako zadevo oblikovati so prišli na idejo trilogije. “Danes gre za trilogijo s skupnim naslovom Iz pekla do življenja. Vsaka knjiga nosi še svoj podnaslov.”

Zaradi družinskega nasilja, ki ga je doživljal kot otrok, je prva naslovljena z naslovom Izgubljeno otroštvo. V njej piše o družinski dinamiki, ki jo pesti nasilje. Nasilje vseh vrst. To razgali v celoti. “Kako to vpliva na otroka, kakšne posledice lahko pusti na otroku. Moja mama je bila zasvojena alkoholičarka, veliko sem pisal tudi o alkoholizmu. Ljudem sem želel dati nek uvid v to, kako izgleda takšna slovenska družina. Problem alkoholizma je v Sloveniji zelo prisoten.”

Damijan Janžekovič
Čutna in razgaljena zgodba prepletena v krute niti realnosti.

Druga knjiga nosi naslov Bitka z depresijo. Če je v prvi knjigi razgalil svojo družino, je v drugi razgalil samega sebe. Piše o tem, kaj je depresija, kako vpliva na človeka, kako vpliva na medčloveške odnose, kako vpliva na življenje v službi in šoli. Zaobjame celotno sliko, tudi z ozirom na druge ljudi. “Tretjo knjigo pa trenutno pišem, upam, da jo bom v letošnjem letu uspel zaključiti. Nosi naslov Najdeno življenje. V njej bom pokazal, kaj pomeni življenje po depresiji. Ogromno ljudi misli, da je življenje po depresiji ‘srečen konec‘. Pa ni. Vsakič, ko padeš, se moraš znova pobrati.”

Če lahko na Netflixu na serijo čakaš eno leto, lahko počakaš tudi pisatelja

Povpraševanje po zadnjem delu trilogije je veliko. Ljudje pišejo založbi, pišejo Damijanu, ga sprašujejo in sprašujejo ‘Kdaj pa bo nova knjiga?’ Ob tovrstnem pritisku enostavno odgovarja “Vedno, ko me to nekdo vpraša, se malo pošalim in rečem, da se ob vsakem takšnem vprašanju rok izdaje nove knjige prestavi za en teden. Bolj so ljudje radovedni, dlje bo trajalo,” se namuza. Pa v polšali pristavi še ,”seveda pa nimam namena biti kot R. R. Martin. Zadnjih dveh delov Game of Thrones z njegove strani verjetno ne bomo dočakali.” Pritisk okolice mu torej ne pride do živega. Piše, ko čuti.

Damijan Janžekovič, pisatelj, študent
Pa če se potrudiš … Je čarovnija iz Harryja Potterja tudi v vsakdanu!

Čarovnija v vsakdanu

Tudi pri Damijanu ni šlo brez zlatega vprašanja, katero delo iz svetovnega kanona bi izbral, da bi ob naslovu nosilo njegovo ime. Razmišlja o knjigah, ki so dobro vplivale na ljudi in se naposled vseeno odloči za Harryja Potterja. “Kljub vsej čarovniji lahko njegove prvine vnesemo v vsakdan. Nenazadnje je Rowlingova ustvarila svet, ki je pomagal množicam.”

Ob koncu najinega pogovora, ki bi lahko trajal še ure in ure, doda še tisto, kar deli s svojimi knjigami in vsem tistim, kar počne v življenju. “Ne glede na to, kako je slabo in hudo, se zmeraj da iti čez to. Vedno lahko začneš znova. Iz bolečine lahko rastemo in se razvijamo. Vse življenje se učimo. Samo zaupati je treba vase in v svojo časovnico,” navdihujoče in srčno zaključi.

Rebeka MIKŠA
Damijan JANŽEKOVIČ, osebni arhiv

Rebeka Mikša

Novinarka

Sorodni članki

Back to top button