Kako zdravi smo v Sloveniji? To pravi raziskava …
V začetku novembra je izšlo poročilo OECD Health at a Glance 2025 (Zdravje na kratko 2025), ki prinaša podatke o zdravju prebivalstva ter o uspešnosti zdravstvenih sistemov v državah članicah OECD, ključnih partnerskih državah in državah kandidatkah za pristop.
V raziskavi so pod drobnogled vzeli kazalnika:
- zdravstveno stanje,
- dejavnike tveganja za zdravje,
- dostopnost in kakovost zdravstvenega varstva,
- izdatke za zdravstvo ter
- razpoložljive vire zdravstvenega sistema.
Slovenija z visoko pričakovano starostjo, višje od povprečja pa pri stopnji samomorov
Slovenija se pri večini kazalnikov o zdravju uvršča bolje od povprečja OECD. Pričakovana življenjska doba je pri nas 82 let, kar je skoraj leto več od povprečja. V zadnjem desetletju se je sicer napredek nekoliko upočasnil, predvsem zaradi kroničnih bolezni in posledic pandemije. Boljši od povprečja sta tudi preprečljiva umrljivost ter umrljivost zaradi bolezni, ki jih lahko uspešno preprečimo ali zdravimo. Nekoliko izstopa le višja stopnja samomorov. Svoje zdravje kot slabo ali zelo slabo ocenjuje podobno velik delež ljudi kot v drugih državah OECD.
Pri dejavnikih tveganja za zdravje se pokaže nekaj slabših rezultatov: kadilcev je pri nas več kot v povprečju OECD, večja je tudi poraba alkohola. Delež ljudi z debelostjo je podoben povprečju, izpostavljenost delcem PM v zraku pa je nekoliko višja.
Zdravstvena oskrba kakovostna, težava so čakalne vrste
Kakovost zdravstvene oskrbe je v Sloveniji na splošno dobra in nad povprečjem OECD, velik izziv pa ostajajo čakalne dobe. Vsi prebivalci imajo dostop do osnovnega zdravstvenega zavarovanja, zadovoljstvo z dostopnostjo kakovostne oskrbe pa je nadpovprečno. Nizke ostajajo tudi nezadovoljene potrebe po zdravstvenih storitvah.
Pozitivno izstopajo visoka udeležba pri presejanju raka dojk, manjša poraba antibiotikov ter manj hospitalizacij, ki bi jih lahko preprečili. Nekateri kazalniki, na primer precepljenost proti DTP (davica, tetanus, oslovski kašelj), so sicer slabši, a splošna slika ostaja dobra.
Pomanjkanje opreme in težave pri dolgotrajni oskrbi
Pri virih zdravstvenega sistema je nekaj več izzivov. Za zdravstvo namenimo 9,9 % BDP, kar je nekoliko nad povprečjem OECD. Pri preventivnih programih smo blizu povprečju. Imamo nekoliko manj zdravnikov, a več medicinskih sester kot povprečje OECD. Največje pomanjkanje se kaže pri dolgotrajni oskrbi, kjer je zaposlenih bistveno premalo ljudi. Nekoliko manj je tudi farmacevtov.
V bolnišnicah imamo približno enako število postelj kot druge države OECD, precej večja težava pa je pomanjkanje ključne medicinske opreme, kot so CT-, MRI- in PET-naprave. Kljub manjšemu številu naprav se število opravljenih pregledov približa povprečju OECD. Podoben kot drugod je tudi delež generičnih zdravil.
Skupno gledano Slovenija sicer dosega dobre rezultate, vendar se še vedno sooča z izzivi pri opremljenosti, dolgotrajni oskrbi in dostopu do najbolj specializirane tehnologije.
Arhiv
