Znanost

Komu Nobelova nagrada za medicino in kaj je hepatitis C?

Američana Harvey J. Alter in Charles M. Rice ter Britanec Michael Houghton so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za medicino za odkritje virusa hepatitisa C (HCV). Ta virus povzroča akutno ali kronično vnetje jeter, zaradi česar vsako leto umre od 350.000 do 500.000 ljudi.

Američana in Britanec so nagrajeni za “odločilen prispevek k boju” proti bolezni, ki jo povzroča virus hepatitis C. “Ta bolezen je globalni zdravstveni problem, ki povzroča cirozo in raka jeter ljudem po vsem svetu,” so navedli na Nobelovem odboru.

Nobelova nagrada za medicino gre v roke …

Leta 1935 rojeni Harvey J. Alter deluje na nacionalnem inštitutu za zdravje v ameriškem Maylandu. Tam je preučeval bolnike s hepatitisom, ki so dobili infuzijo krvi, pri čemer je določil, da ne gre za hepatitis A ali B.

71-letni Michael Houghton že od leta 2010 deluje na univerzi v Alberti v Kanadi. Pri svojem raziskovanju je uporabil nepreizkušeno metodologijo za izolacijo genoma novega virusa, ki so ga poimenovali virus hepatitisa C.

Charlec M. Rice se je v Sacramentu rodil leta 1952, deluje pa na univerzi Rockefeller v ZDA. Dokazal je, da samo ta sev virusa povzroča bolezen.

Odkritje hepatitisov A in B je predstavljajo ključna koraka naprej. Vendar je pa večina primerov hepatitisa, pri katerih je šlo za prenos po krvi, ostala nepojasnjenih.

Prvič v zgodovini je mogoče zdraviti hepatitis C

Zahvaljujoč njihovim odkritjem, so danes na razpolago visoko občutljivi testi za virus. Ti so bistveno zmanjšali okužbo z virusom pri transfuziji v številnih delih sveta. S tem pa se je močno izboljšalo globalno zdravje, so navedli na Nobelovem odboru.

“Odkritje hepatitisa C je razkrilo vzrok preostalih primerov kroničnega hepatitisa ter omogočilo krvne teste in nova zdravila, ki so rešili milijone življenj,” so poudarili na Nobelovem odboru.

Njihova odkritja so prispevala tudi k hitremu razvoju protivirusnih zdravil za zdravljenje hepatitisa C, so dodali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. “Prvič v zgodovini je mogoče to bolezen zdraviti, kar povečuje upanje za izkoreninjenje hepatitisa C iz svetovne populacije,” so še poudarili.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 70 milijonov primerov hepatitisa C, vendar je to po navedbah Nobelovega odbora verjetno “podcenjeno”. Vsako leto za to boleznijo umre okoli 400.000 ljudi.

Letošnji dobitniki bodo za razliko od prejšnjih let prejeli več denarja. Nagrada v vsaki od kategorij bo vredna deset milijonov švedskih kron (okoli 950.000 evrov) namesto dosedanjih devetih milijonov kron (850.000 evrov). Današnji nagrajenci si bodo nagrado razdelili.

Zaradi omejitev v zvezi z novim koronavirusom jih ne bodo prejeli na tradicionalni prireditvi 10. decembra v Stockholmu, ampak kar v svojih državah.

Kaj je virusni hepatitis C?

Virus hepatitisa C povzroča akutno ali kronično vnetje jeter. Pri 20 odstotkih okuženih se pojavijo znaki akutnega virusnega hepatitisa, ostali pa kljub okužbi nimajo značilnih bolezenskih znakov.

Okužba najpogosteje izzveni spontano pri okuženih otrocih in tistih z izraženo klinično sliko (zlatenico). Pri tistih, ki nimajo simptomov, je verjetnost spontane odstranitve virusa bistveno manjša. Prisotnost virusnega genoma šest mesecev po okužbi kaže na kronično okužbo. Prebolela okužba pa ne pušča trajne imunosti, saj so možne ponovne okužbe s HCV. Cepivo proti HCV ni na voljo.

Vsako leto umre od 350.000 do 500.000 oseb zaradi bolezni jeter, ki so posledica hepatitisa C.

Po nekaterih ocenah je na svetu od 130 do 150 milijonov ljudi okuženih s HCV.  Največ hepatitisa C je v centralni in vzhodni Aziji ter v severni Afriki.

Prenašanje hepatitisa C

Virus hepatitisa C se prenaša predvsem ob izpostavljenosti okuženi krvi, nahaja pa se praktično vseh telesnih tekočinah. V manjši meri se okužba prenaša s tesnim stikom med družinskimi člani, s spolnimi odnosi in z matere na otroka. Se pa pogosto širi med intravenskimi uživalci drog s souporabo okuženih oziroma neočiščenih igel. Okužba se lahko prenaša pri tetoviranju oziroma uporabi okuženih predmetov za prebadanje kože.

Včasih je bil pogost prenos okužbe s transfuzijo. Pred testiranjem krvodajalcev na prisotnost HCV je bil ta virus povzročitelj večine post-transfuzijskih hepatitisov.

Danes pa je tovrsten prenos virusa zelo redek. Vso kri, ki se zbere ob krvodajalskih akcijah, se namreč testira na prisotnost tega virusa.

 

 STA
Unsplash

Sorodni članki

Back to top button