PotovanjeSpekter

Konec desetletnega padanja cen letalskih vozovnic?

Večdesetletno padanje cen letalskega goriva in naraščajoč pritisk nizkocenovne konkurence je potnikom po vsem svetu prinesel najnižje cene letalskih vozovnic v zgodovini. Od leta 2016 cena goriva vztrajno narašča, a so družbe zaradi presežnih zmogljivosti prisiljene ohranjati nizke cene. Številne se soočajo z občutnim padcem dobička, ki za manjše igralce predstavlja tudi finančne težave.

.

Potniki že leta letimo vse ceneje. Med letoma 1995 in 2014 so se cene letalskih vozovnic prepolovile, kažejo podatki Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA). Po tem letu pa so začele strmoglavljati in v le dveh letih padle še za četrtino. Podatkovna baza Expedie že dobri dve desetletji ponuja pomoč pri rezervaciji letalskih vozovnic in drugih turističnih storitev. Največje padce cen je zabeležila na daljših, predvsem transatlantskih potovanjih, kjer so cene v povprečju padle za okoli 50 odstotkov (najnižje pa še več), medtem ko so se krajša potovanja (na ameriškem nebu) pocenila za okoli 10 odstotkov.

Deregulacija neba

Padanje cen je sprva sprožila odprava stroge vladne regulacije v Združenih državah Amerike (ZDA). Pred letom 1978 je na ameriškem nebu veljala volja Washingtona. Vlada je odločala, ali lahko nova letalska družba obratuje, in ji narekovala, katera mesta naj povezuje. Ob omejeni konkurenci, ki je družbam zagotavljala dobiček, so te od potnikov lahko zahtevale visoke vsote.

Leta 1974 je bilo denimo nezakonito računati manj kot 1442 ameriških dolarjev (prilagojenih inflaciji) za let med Los Angelesom in New Yorkom. Velika večina prebivalstva si letenja ni mogla privoščiti – leta 1965 je letenje v celotnem življenju izkusila le petina populacije. Ko je v sedemdesetih energetska kriza cene vozovnic pognala v nebo (potnike pa pustila pri tleh), se je vlada odločila za postopno deregulacijo neba. Deregulacija je pričakovano vodila do nižjih cen in splošne popularizacije letenja. Število potnikov se je do leta 2011 potrojilo. Danes pa od New Yorka do zahodne obale z lahkoto poletimo za manj kot 300 dolarjev.

Nizkocenovniki in spletni iskalniki podžgali konkurenco

V poznih devetdesetih so Expedia, Priceline, kasneje pa še drugi, internetnemu trgu ponudili tehnologijo, ki je z nenehnim prečesavanjem svetovnega spleta olajšala iskanje najcenejših letalskih vozovnic. Nenadna transparentnost ponudbe je podžgala konkurenco za najnižje cene. Potnikom prijaznejše cene je povzročil tudi razcvet nizkocenovnih ponudnikov na dolgih letih.

Čeprav so budget letalske družbe kontinentalno Evropo in ZDA prevzele že pred dvema desetletjema. So šele nedavno, s pomočjo letal z učinkovitejšo porabo goriva, začele dosegati medcelinske razdalje. V nasprotju s splošnim prepričanjem so flote nizkocenovnikov namreč v povprečju novejše kot flote dražjih letalskih družb. Kar pomeni, da so letala tudi lažja in bolj učinkovito porabljajo gorivo. Posledično pa so zanje tudi čezoceanski leti vse cenejši. Transatlantsko konkurenco je denimo prebudil Norwegian, ki je začel redne lete med Londonom in New Yorkom ponujati za 330 ameriških dolarjev. S tem je k znižanju vozovnic prisilil še druge ponudnike, ki v boju za ohranitev tržnega deleža prave izbire nimajo.

cene, neba, nebo, ceneje

Če sta oba svetova dolgo časa mirno sobivala, saj sta nagovarjala drugačne skupine potnikov in se je letalski promet povečal do te mere, da je bil vsakomur zagotovljen delež, pa širitev nizkocenovnih družb ogroža vzpostavljeno simbiozo. Tradicionalne družbe so tako vse pogosteje prisiljene k ustanovitvi lastne nizkocenovne flote ali pa v splošno nižanje cen. Pri čemer so delno prisiljene tudi v prilagoditev poslovnega modela po vzorcu svojih nizkocenovnih konkurentov, ki so vso dodatno ponudbo, nekoč všteto v ceno vozovnice, premaknili v ločeno industrijo tarif in dodatkov. Na ta način lahko družbe še vedno oglašujejo izjemno nizke osnovne cene. Čeprav so zaradi včasih nujno potrebnih dodatkov prtljage, hrane, izbire sedežev, interneta in drugega, pogosto tudi do nekaj stotakov dražje. Vrednost nove industrije, vredne okoli 6 milijard, se je tako samo v zadnjih petih letih početverila.

Srečna zgodba za potrošnike ni tudi srečna zgodba za letalske družbe. Po poročanju časnika The Atlantic med letoma 2001 in 2011 skupno izgubile okoli 51 milijard, prav tako pa so od osemdesetih naprej poslovale z izgubo skoraj vsako drugo leto.

Padec cen omogočila pocenitev goriva

Takoj za osnovnim stroškom lastništva letalske flote. Za družbe največji strošek letenja predstavlja letalsko gorivo, ki v povprečju predstavlja 30 odstotkov cene vozovnice. Samo med letoma 2014 in 2016 se je cena goriva z dobrih 70 (evro)centov na liter znižala na slabih 20 centov januarja 2016. S tem je dosegla najnižje povprečje zadnjih let. Cene so bile nazadnje podobno nizke februarja 2009, po ekonomski krizi. Pred tem pa šele ob prelomu tisočletja glede na historične podatke, ki jih beleži statistični portal Index Mundi.

Še pred koncem leta 2016 se je cena že podvojila in po dolgih letih padanja so cene začele naraščati. Na cene goriva, naj bodo tipa A ter JP-5 in JP-8 (na osnovi kerozina) ali tipa B in JP-4 (na osnovi nafte). Vpliva predvsem cena fosilnega goriva. Pri čemer so nafta ter iz nje proizvajana kerozin in bencin vedno v medsebojnem vplivu. Ter davki, ki se med državami močno razlikujejo. Po poročilu, ki so ga za Evropsko komisijo pripravili na oddelku za letalski prevoz na Univerzi Cranfield. Naj bi namesto današnjih 100 dolarjev na sod goriva (približno 208 litrov), čeprav so se od konca lanskega leta cene še nekoliko spustile, do leta 2030 družbe plačevale že okoli 180 dolarjev.

Družbe ujete med konkurenčnimi pritiski po nizkih cenah in naraščajočo ceno goriv

Še posebej v Evropi, kjer kljub porastu cene goriva cene vozovnic še naprej padajo. Zaradi presežne zmogljivosti prevoznikov na evropskem nebu. Pri čemer je zanje še vedno boljše prodati višek sedežev po nizki ceni kot leteti s praznim letalom, so se družbe znašle v nezavidljivem položaju. Zaradi pritiska konkurence cen ne morejo občutno zvišati. Zato te kljub naraščajočim stroškom stagnirajo, dobiček pa zaradi vse višjih stroškov upada. Medtem ko je padec cen letenja za potnike dobra novica, investitorjem predstavlja veliko skrb, predvsem pri družbah, ki le s težavo privabijo več potnikov. IATA za lansko leto ocenjuje, da je dobiček družbam v povprečju padel za 11 odstotkov, kar je za številne manj dobičkonosne družbe predstavljalo odločilen faktor na poti do propada ali prodaje. Za spiralo cen, v kateri smo potniki uživali skoraj tri desetletja, pa bi se prav tako lahko bližal konec.

 

Klara AVSEC
 Pixabay

Tagi

Klara Avsec

Novinarka

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close