KulturaSpekter

Na Hrvaškem Igra prestolov, v Sloveniji pa …?

Slovenija na leto ustvari 15 celovečercev, skoraj polovico navadno predstavljajo dokumentarni filmi. Skupaj s tujo produkcijo je bilo lani pri nas dokončanih 21 filmov.

Slovenija se že od nekdaj navdušuje nad filmom. Čeprav v času zgodnjega obdobja filma, torej ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja, Slovenija še ni obstajala, razen v političnem programu Zedinjena Slovenija, so se naši rojaki le leto po njegovem izumu že prvič seznanili s filmom. Tako naj bi bile prve filmske projekcije v Ljubljani že leta 1896 še v času Avstro-Ogrske, nekaj let kasneje, leta 1905, pa je filmski ustvarjalec Karol Grossmann naredil prve amaterske posnetke v Prlekiji.

Vse od nastanka filma leta 1895 je filmska industrija bila ena najhitreje rastočih industrij v svetu, ki je samo v prejšnjem letu zaslužila 136,7 milijarde dolarjev. Pri tem še vedno vodilno vlogo igra Hollywood, ki predstavlja največjo filmsko produkcijo z vidika dobička, zanemarljiva pa ni niti indijska kinematografija, ki je največja nacionalna filmska industrija po številu proizvedenih filmov. Razumljivo je, da se Slovenija s svojo produkcijo ne more kosati s svetovnimi filmskimi velesilami. Nimamo Kipa svobode ali Eifflovega stolpa niti čudovitih kanalov, kot jih imajo Benetke. A očitno imamo vseeno nekaj, kar prepriča tuje filmske produkcije, da se tu in tam ustavijo tudi pri nas.

Rojstvo slovenskega filma

Slovenski filmski center pojasnjuje, da od vseh gospodarskih panog ob snemanju filmov največ pridobi turizem.

Filmsko področje se je v samostojni Sloveniji začelo organizirati leta 1995. Takrat je bil zraven mreže institucij in organizacij, ki skrbijo za financiranje in izvajanje filmske dejavnosti, ustanovljen tudi Filmski sklad Republike Slovenije. Ta se je 19. januarja leta 2011 preimenoval v Slovenski filmski center, ki danes skrbi za spodbujanje ustvarjalnosti na filmskem in avdiovizualnem področju v Republiki Sloveniji z ustvarjanjem ustreznih pogojev za filmsko, avdiovizualno in kinematografsko dejavnost. Po javno dostopnih podatkih je Slovenski filmski center od začetka delovanja v letu 1995 do leta 2014 financiral več kot 100 slovenskih celovečernih filmov. Od leta 2000, ko je začel podpirati tudi mednarodne koprodukcije, pa je sofinanciral tudi 33 celovečernih filmov, v katerih so slovenski koproducenti udeleženi z manjšinskim deležem.

Šele leta 2017 pa je začel Slovenski filmski center z izvajanjem ukrepa denarnih povračil, in sicer na podlagi Javnega poziva za spodbujanje vlaganj v avdiovizualno produkcijo. Tako višina denarnega povračila danes znaša do 25 odstotkov skupno priznanih stroškov za izvedbo produkcije ali postprodukcije posameznega projekta, porabljenih na ozemlju Slovenije, pri čemer je bilo letos za denarna povračila tujim filmskim produkcijam namenjenih milijon evrov.

Lijepa si, Hrvatska

Na drugi strani so na Hrvaškem s sofinanciranjem filmskih produkcij začeli leta 2012. Kot kažejo podatki Hrvaškega avdiovizualnega centra (Havc), so do danes za sofinanciranja porabili približno 205 milijonov kun oziroma 27,7 milijona evrov, kar se jim je zagotovo obrestovalo, saj so s ponujanjem storitev za snemanje filmov zaslužili približno milijardo kun, kar je 135 milijonov evrov.

Chris Marcich, direktor Havca, je povedal, da povpraševanje za snemanja na Hrvaškem presega proračunske zmogljivosti tega nacionalnega avdiovizualnega centra, zaradi česar pričakujejo podporo ministrstev za kulturo in finance. Prav zaradi obrestovanja investicij v filmsko industrijo pa so pred kratkim svoj finančni delež pri financiranju tujih filmskih produkcij za snemanja na hrvaških tleh zvišali z 20 na 25 odstotkov, kakršna je praksa tudi v Sloveniji.

Leta 2018 so v hrvaški prestolnici posneli 150 različnih filmov in nadaljevank, vključno s študentskimi, oglaševalskimi in nekomercialnimi filmi. Samo letos so na Hrvaškem s snemanjem filma Murina gostili filmsko ekipo ameriškega režiserja Martina Scorseseja, tam pa so letos posneli tudi Cinemaxovo nadaljevanko Strike Back. Kot vemo, je Hrvaška nekaj let gostila produkcijo serije Game of Thrones, leta 2017 so na Visu posneli film Mamma Mia! Here We Go Again, leto prej v Dubrovniku določene prizore filma Star Wars: The Last Jedi …

Oglaševati Slovenijo

Če so Dunajčani izračunali, da se z vsakim v film vloženim evrom v mestno gospodarstvo povrnejo trije, pa pri nas s temi podatki še ne operiramo.

Slovenski filmski center se je konec leta 2018 prvič predstavil na največjem sejmu filmskih lokacij v Londonu, imenovanem Focus 2018, Slovenijo kot filmsko lokacijo pa so predstavili tudi na filmskem festivalu Cannes. In kaj je tisto, s čimer želijo pritegniti tuje filmarje? Zagotovo v prvi meri z že omenjenim ukrepom denarnega povračila tujim produkcijam v višini 25 odstotkov. Ker pa se vse ne vrti samo okoli denarja, pa Slovenski filmski center oglašuje Slovenijo kot majhno deželo, v kateri se lahko v enem dnevu snema tako v gorah kot ob morju. V svojem priročniku, imenovanem Filming in Slovenia, so zapisali, da je Slovenija edina država Evropske unije, ki združuje tako Alpe in Mediteran kot Panonsko nižino in kraški svet z njegovimi subteranskimi jamami. Zapisano je tudi, da je Slovenija ena izmed najvarnejših držav, ki je dostopna iz vseh kotičkov sveta. Med ključnimi dejavniki, ki naj bi, po njihovih besedah, Slovenijo uvrščali med ekskluzivne filmske lokacije, so tudi njeni historični objekti, številčnost slikovitih lokacij, ki so v neposredni bližini, ter izobraženi slovenski filmarji in podporna ekipa.

Žalostno je, da smo ostali pri Narniji

Prvi, ki so v sodobnem času opazili prednosti snemanja v Sloveniji, so bili filmski ustvarjalci iz Indije, za katere je Slovenija postala odlično ozadje za akcijske in romantične filme. Do danes so pri nas posneli devet filmov, eno televizijsko nanizanko in en promocijski oglas. Slovenija je do sedaj pritegnila le eno visokoproračunsko filmsko produkcijo, in sicer ustvarjalce filma Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan. Prepričala jih je lepota reke Soče, zato je leta 2007 na Bovškem potekalo snemanje drugega dela franšize Zgodb iz Narnije, za potrebe filma so zgradili celo most čez Sočo, ki so ga po koncu snemanja tudi odstranili.

Dolina Soče je bila tudi letos eno od prizorišč hollywoodske filmske produkcije, in sicer televizijske serije The Wheel of Time. Fantazijska dramska televizijska serija nastaja po istoimenski seriji romanov Roberta Jordana. Produkcijo vodita hiši Sony Pictures Television in Amazon Studios, prav ameriški Amazon pa bo serijo predvajal na svoji platformi. Po poročanju hollywoodskih medijev se je snemanje z ekipo 300 ljudi pri nas odvijalo nekaj tednov.

V letu 2019 so na slovenskih tleh snemali tudi britanski film Who the fuck You Think You Are Slavoj Žižek? in film italijanskega producenta Ne boj se, če te objamem. Italijani so pri nas letos snemali tudi televizijsko serijo I just wanted to be a rock star, Srbi pa vedno bolj popularno serijo Sence nad Balkanom 2.

 

 Klemen POLANEC
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close