Lani smo v Sloveniji zavrgli 143 tisoč ton hrane, 68 kg na prebivalca

Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni statističnega urada znižal za dve odstotni točki, in sicer s 40 odstotkov na 38 odstotkov. Tako kot v prejšnjih letih je tudi lani več kot polovica odpadne hrane nastala v gospodinjstvih, in sicer 53 odstotkov ali dobrih 75.300 ton.

Skoraj 40.000 ton oziroma 28 odstotkov odpadne hrane je nastala v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, denimo v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele.

Desetina (okoli 14.400 ton) je nastala v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe.

Malo manj kot desetina (okoli 13.500 ton) pa pri proizvodnji hrane.

Več odpadkov v gospodinjstvih in proizvodnji, manj v gostinstvu in trgovinah z živili

Pri tem je bilo lani v trgovini z živili za pet odstotkov manj odpadne hrane kot leto prej, v gostinstvu in strežbi hrane pa za šest odstotkov manj. Po drugi strani je bilo več odpadkov ustvarjenih v proizvodnji hrane (za 24 odstotkov) ter v gospodinjstvih (za odstotek).

Največ odpadne hrane se je predelalo anaerobno v bioplinarnah, in sicer 43 odstotkov. S 34 odstotki je sledila aerobna predelava v kompostarnah. Petino se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo v obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, preostanek pa je bil obdelan po drugih načinih obdelave (npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave), ugotavljajo statistiki.

Količine kompostirane odpadne hrane je bilo za sedem odstotkov več kot leta 2020, medtem ko se je količina v bioplinarnah predelane odpadne hrane zmanjšala za skoraj devet odstotkov zaradi določenih sanacij v bioplinarnah. Manjša je bila tudi količina, ki je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana, in sicer za nekaj manj kot odstotek.

STA
Arhiv DOSTOP.si